Agencija RS za okolje je občinam v sistemu B naložila izdelavo presojo vplivov na okolje, ki bo dokončanje gradnje vodovodnega omrežja prestavilo vsaj še za eno leto, gospodinjstva pa ostajajo brez vode.
Vodovodni sistem B združuje vodovodne sisteme 12 prekmurskih občin: Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci, Tišina, Šalovci. Druga faza gradnje v obdobju bo zagotovila priklop na vodovodno omrežje in dostop do zdrave pitne vode več tisočim gospodinjstvom, ki so izostala v prvi fazi. Skupna vrednost projekta znaša 33,3 milijona evrov, večina od tega iz evropske kohezijske politike, najprej se je pa zapletlo pri sofinanciranju države.
Zaplet so rešili, država je manjkajoča sredstva zagotovila, ampak sedaj, ko je končno vse pripravljeno za izvedbo nadgradnje, so občine dobile hladen tuš v obliki sklepa Agencije RS za okolje, ki jim nalaga izdelavo presoje vplivov na okolje.
Vse je bilo usklajeno, nato pa je "udaril" ARSO
Predstavniki dvanajstih prekmurskih občin v sistemu B so na današnji tiskovni konferenci podali pojasnila glede novega zapleta in ponovnega zamika dokončanja gradnje. Župani problematizirajo način, kako je do tega sklepa prišlo, saj so v zadnjem letu dni potekala intenzivna usklajevanja in pogovori s vsemi deležniki, občine so sprožile tudi predhodni postopek, v katerem se ugotavlja, ali je presoja vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja potrebna. Po vseh teh naporih in usklajevanjih so se dogovorili o pogojih in omejitvah, ki jih bodo kot investitor upoštevali pri gradnji in tudi vključili v razpis za oddajo del, ki je bil tik pred izdajo.
Kljub vsemu pa so 17.12.2019 občine dobile sklep Agencije RS za okolje, da za nameravani poseg nadgradnje vodovodnega sistema B vendarle morajo zaprositi za presojo vplivov na okolje.
Sedaj morajo občine ponovno zaprositi za soglasje okoljevarstvene in naravovarstvene organizacije, gre za 6 organov, od katerih so v predhodnem postopku dobili pozitivno mnenje od vseh razen ene (edino Zavod RS za varstvo narave je menil, da je presoja vplivov potrebna). Pridobitev soglasij bo trajala, nato pa mora še odločiti Agencija RS za okolje, ki izda okoljevarstveno soglasje.
Pomurski župani so razočarani, župan občine Rogašovci Edvard Mihalič se sprašuje: "ARSO skrbi za biotsko raznovrstnost na območju Nature 2000 in v Krajinskem parku Goričko, kdo pa skrbi za ljudi, ki tukaj živijo? Kdo bo poskrbel, da bodo občani pili zdravo pitno vodo in preprečil problem izseljevanja iz naših občin? Tudi problem vode je eden izmed vzrokov za problem izseljevanja." Obenem Mihalič poudarja, da trenutna situacija, ko z gasilskimi cisternami vozijo občanom vodo in hkrati onesnažujejo zrak ter uničujejo cestno infrastrukturo, očitno za pristojne ni problematična glede vplivov na okolje.
Črn scenarij ali vendarle gradnja že letos?
Medtem so nekateri župani zelo črnogledi glede nastale situacije, tišinski župan Franc Horvat in župan Cankove Danilo Kacijan menita namreč, da se bo zadeva zavlekla še za nekaj let. Horvat omenja celo morebiten črn scenarij, da presoje vplivov ne bo v primernem roku in bo na koncu sistem B padel pod sistem A, več kot 25 milijonov evrov pa bo odšlo neznano kam.
Tudi Kacijan izpostavlja problem izseljevanja in sramotne situacije, ko morajo gasilci za praznike občanom voziti pitno vodo. "Na koncu bomo imeli samo prazne hiše, saj ljudje tukaj ne bodo več živeli," napoveduje Kacijan.
Direktor javnega podjetja Vodovod sistema B, ki upravlja z vodovodnim omrežjem, Danijel Kalamar je razočaran nad podcenjevanjem in licemerstvom pristojnih v Ljubljani in meni, da je takšna odločitev ARSA bila pod vplivom nedavnih nepravilnostih pri izgradnji kanalizacije v Ljubljani. Tudi sam ne razume, kako je možno, da po enoletnem naporu, več kot 6 tisoč strani dokumentacij, gradbenih dovoljenj in vseh potrebnih papirjev, pride do takšnega sklepa.
"Projekt se še naprej zavlačuje, gre pa za elementarno dobrino, ki je celo vpisana v ustavo," pravi Kalamar in ocenjuje, da se bodo, če bodo vsi pristojni upoštevali zakonske roke, dela lahko začela konec avgusta.
Župan Moravskih Toplic Alojz Glavač sicer predlaga, da bi bilo možno peljati postopek presoje vplivov vzporedno z razpisom za izvajalca del, kar bi vsaj nekoliko zmanjšalo časovni zamik.
Ključna vloga pomurskih poslancev in Židana
Tako Kalamar, kot župani, želijo pozornost države in predvsem aktivnejše zavzemanje pomurskih poslancev, ki bodo morali biti ključni, da do nadaljnjega zavlačevanja ne bo prišlo. Izpostavljajo še predsednika državnega zbora Dejana Židana, ki prihaja iz Pomurja in bi kot drugi najpomembnejši človek v državi moral ukrepati pri razrešitvi zapleta z vodovodom.
Angažma vodilnih v državi bo tako zelo pomemben, da se bodo vsi pristojni, predvsem ARSO, držali zakonskih rokov in ne bo prišlo do novega zavlačevanja ali celo črnega scenarija, ki ga je omenjal tišinski župan Horvat.
Dlje, kot bo trajalo, dlje več tisoč gospodinjstev, v Gerlincih, Filovcih, Sotini, Otinjah in drugje, ne bo imelo pitne vode. Kot je povedal župan Kuzme Jožef Škalič: "Voda mora biti, če drugo ne bo zaleglo, bomo šli na cesto."
