Vire pitne vode predstavljajo predvsem podzemna vodna telesa. Vodno telo v Murski kotlini ocenjeno kot slabo.
Vire pitne vode v Sloveniji predstavljajo predvsem podzemna vodna telesa, v Sloveniji jih je 21, ki jih napajajo različna površinska vodna telesa. Za dolgoročno ohranjanje virov pitne vode so zaradi medsebojne povezanosti pomembna vsa, tako podzemna kot tudi površinska vodna telesa.
Stanje ocenjeno kot slabo
Ministrstvo za okolje in prostor je bilo v letih 2016 in 2017 pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode delno učinkovito, je ugotovilo računsko sodišče. Kot so zapisali, so v reviziji sicer upoštevali, da je ukrepanje na področju ohranjanja virov pitne vode odvisno tudi od drugih akterjev. Od ministrstva revizorji zahtevajo odzivno poročilo.
Za tri od 21 podzemnih vodnih teles, in sicer v Savinjski kotlini, Dravski kotlini in Murski kotlini, ter za večino površinskih vodnih teles je bilo stanje voda, ki se ga ocenjuje vsakih šest let, ocenjeno kot slabo, pri čemer je računsko sodišče izpostavilo pomanjkljiv monitoring globljih vodonosnikov podzemnih voda.
V 20. letih je izmerjena vsebnost nitratov v omenjenih treh kotlinah narasla do 84 odstotkov dovoljene, so med drugim izpostavili v računskem sodišču. Poudarili so, da z monitoringom ni mogoče zajeti vseh snovi, ki lahko obremenjujejo vode zaradi človekove dejavnosti.
Človek glavni vzrok ogroženosti kakovosti vode
Ministrstvo za okolje in prostor je identificiralo glavne vzroke, zaradi katerih bi bila lahko v prihodnosti ogrožena količinsko stanje ali kakovost voda. Po navedbah računskega sodišča so na ministrstvu ugotovili pomemben vpliv človekove dejavnosti na vse podzemne in skoraj vse površinske vode, količine onesnaževal, ki obremenjujejo vode, pa ostajajo podobne preteklim obdobjem.
Računsko sodišče je preverilo podatke o izvajanju več skupin ukrepov, ki so namenjeni zmanjšanju obremenjevanja voda, in sicer na področju določanja vodovarstvenih območij, zmanjševanja nitratov iz kmetijskih virov, čiščenja komunalnih odpadnih voda, zmanjševanja hidromorfoloških obremenitev voda in izvajanja inšpekcijskega nadzora nad obremenjevanjem voda.
Ministrstvo je po ugotovitvah računskega sodišča le delno spremljalo in poročalo o izvajanju ukrepov, saj je prejelo le del poročil ministrstev in organov, ki so odgovorni za izvajanje. Glede na dostopne podatke je računsko sodišče ocenilo, da izvajanje ukrepov ni zadostno, zato obstaja velika verjetnost, da do konca šestletnega načrtovalskega obdobja na področju upravljanja z vodami ne bodo izvedeni, kot je predvideno.
Cilj, da bo stanje voda v Sloveniji dobro do leta 2021, po predvidevanjih računskega sodišča ne bo dosežen, kljub temu da so ukrepi določeni, a je poročanje o njihovem izvajanju le delno. Dostopni podatki sicer kažejo, da je izvajanje ukrepov slabše od načrtovanega.
Računsko sodišče se je po izvedeni reviziji odločilo še za izvedbo nove revizije o uspešnosti zmanjševanja nitratov iz kmetijskih vodnih virov v vodi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na ministrstvu za okolje in prostor.
FOTO: Računsko sodišče
