Posvet v državnem svetu o izzivih in priložnostih vetrne energije.
V ponedeljek, 2. junija, bo v Državnem svetu Republike Slovenije potekal pomemben posvet z naslovom »Vetrna energija, prostor in okolje – čas za razmislek«, ki ga organizira Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Cilj posveta je odpreti strokovno in družbeno razpravo o vlogi vetrne energije v slovenskem energetskem prehodu, pri čemer organizatorji opozarjajo na potrebo po uravnoteženem in z dokazi podprtem pristopu.
»Vetrna energija je pomemben del trajnostne prihodnosti, a mora biti njen razvoj skladen z okoljem, družbo in lokalnimi skupnostmi,« poudarja Dušan Strnad, predsednik komisije.
Pot k podnebni nevtralnosti ni enostavna
Evropski in slovenski cilji do leta 2050 predvidevajo dosego podnebne nevtralnosti, kar zahteva bistveno zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, predvsem sončne in vetrne.
A kot izpostavljajo organizatorji, ima Slovenija pri tem nekatere omejitve:
»V Sloveniji je potencial vetrne energije omejen – vetrnih elektrarn na morju ni mogoče graditi, na kopnem pa je le malo lokacij s primerno hitrostjo vetra, ki bi hkrati izpolnjevale okoljske in družbene standarde,« opozarjajo v gradivu za posvet.
Skepticizem in zahteve lokalnih skupnosti
Z razvojem državnih prostorskih načrtov za vetrne elektrarne se v javnosti in lokalnih okoljih krepi nezadovoljstvo.
Posebej odmevna je bila prva uredba za vetrno elektrarno Ojstrica, sprejeta novembra 2024, ki je sprožila številne pomisleke.
Civilne iniciative zahtevajo več preglednosti, utemeljenosti in uravnoteženosti pri odločanju:
»Ne nasprotujemo vetrnim elektrarnam, nasprotujemo netransparentnim postopkom, pomanjkanju analiz in ignoriranju vpliva na lokalne skupnosti,« so večkrat poudarili predstavniki civilne družbe.
Manjka nacionalna strategija za vetrne elektrarne
V ospredju razprave bo tudi dejstvo, da Slovenija še nima državnega akcijskega programa, ki bi določil potencialna prednostna območja za postavitev vetrnih elektrarn, kar povzroča negotovost in nasprotovanje.
»Današnje okoljske presoje pogosto niso dovolj celovite, hkrati pa nimamo jasnih nacionalnih usmeritev, ki bi zagotovile družbeno in okoljsko sprejemljive lokacije,« so opozorili organizatorji.
Razmislek o prihodnosti energetskega prehoda
Posvet tako ne bo le tehnična razprava o energiji, temveč tudi poziv k širši, vključujoči razpravi o tem, kako Slovenija lahko uravnoteži svoje okoljske, gospodarske in družbene cilje pri prehodu na obnovljive vire.
»Gre za razmislek, ali so vetrne elektrarne nujno potrebne za doseganje energetskih ciljev ali lahko najdemo tudi druge, okoljsko in prostorsko sprejemljivejše rešitve,« zaključujejo v vabilu.
