Pa je tukaj: september, ki se je vzel od nikoder. Prvi šolski dan so naši šolarji dočakali minuli petek, a prav zares so za šolske klopi sedli šele ta teden.
Odveč je poudarjati, da se je v zadnjih nekaj desetletjih marsikaj spremenilo tudi na področju šolstva. Toda ali ste se kdaj spraševali, kako je pred 60 leti bil videti šolski vsakdan?
Šolarji spregovorili o svojem šolskem dnevu
Na Statističnem uradu Republike Slovenije so postregli z izsledki raziskave, izvedene 1. marca 1957 med učenci nižjih razredov tedanjih ljudskih šol. V njej je sodelovalo kar 12.755 učencev iz vseh takratnih 1.187 ljudskih šol.
Anketo so izpeljali v mestih, na deželi in v industrijskih krajih, pri čemer niso pozabili na šolarje v pomurskih šolah. Odgovore so namreč poiskali tudi v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, ki so bili v raziskavi zajeti med industrijske kraje.
Vprašalnike so kot anketarji izpolnili učitelji s pomočjo staršev in učenca, sami podatki pa so spodaj predstavljeni na populaciji 100 šolarjev (51 dečkov in 49 deklic).
Povprečen šolski dan v številkah in po urah
5.45 – Otroci so vstajali precej zgodaj, 22 jih je vstalo že med 5.45 in 6.15, 21 med 6.15 in 6.45, toda največ, kar 36 jih je vstajalo med 6.45 in 7.15, pri čemer so fantje vstajali prej kot dekleta.
8.00 – Kar petindevetdeset šolarjev je pouk začelo en teden dopoldne, naslednji teden pa popoldne. V šolo so namreč hodili v dveh izmenah, ki sta se menjali na dva tedna.
8.50 – Čas pouka. S šolskimi potrebščinami so bili dobro preskrbljeni. Republiške podpore skoraj niso potrebovali; samo štirje so dobili šolske knjige in druge potrebščine, dva pa obleko in obutev.
9.35 – Malica! V vseh mestnih šolah so imeli organizirano dopolnilno prehrano in tudi šolska mlečna kuhinja je delovala.
V njej so pripravljali malico, ki je največkrat vsebovala mleko, kakav, kavo, surovo maslo, margarino, sir, marmelado, presno sadje, mesne izdelke. Šolska hrana je bila priljubljena, saj je kar 70 otrok uživalo dopolnilno prehrano.
10.10 – Končno najljubši predmet kar 23 učencev: računstvo. 20 učencem so se zdeli vsi predmeti enako zanimivi, 14 pa jih je najbolj uživalo pri risanju.
Predmetnik ni bil preveč obsežen. Prvi in drugi razred sta imela na urniku slovenščino, računstvo, risanje, petje in telovadbo, tretji in četrti pa poleg omenjenega še zemljepis, zgodovino, prirodopis in ročno delo.
11.00 – Zadnje ure pouka. Fantje so se učili, ker so si res želeli postati šoferji. Tisti na deželi in v industrijskih krajih so želeli postati še mizarji ali drugi obrtni delavci, fantje iz mesta pa so na drugo mesto sanjskega poklica postavili inženir tehnik. Dekleta so želela postati šivilje ali učiteljice, tista iz mesta pa so razmišljala tudi o zaposlitvi v medicinskih poklicih.
Povprečna ocena je bila 3,1, v razredu pa so našteli 16 ponavljavcev.
12.00 – Čas kosila doma. 34 otrok je redno uživalo meso, mleko in sadje. Očetje so po kosilu večkrat spili še kaj alkohola in ko je bil dobre volje, so ga bili lahko deležni tudi otroci.
Na deželi je 12 odstotkov dečkov od 1. do 4. razreda redno uživalo alkohol, v industrijskih krajih 9 odstotkov, v mestu pa »le« 2 odstotka.
13.00 – Tisti, ki so bili z dežele, so imeli doma več dela. Med njimi jih je moralo 52 odstotkov doma opravljati lahka dela. V industrijskih krajih je medtem lažja dela opravljalo 49 odstotkov, v mestu pa 38 odstotkov otrok.
18.00 – Če je še ostalo kaj energije, se je mladina igrala kakšno igro ali se pogovarjala, 45 jih je znalo voziti kolo, smučati jih je znalo 35, plavati pa le 19. 38 jih ni znalo nič od naštetega, 9 pa jih znalo vse troje.
Poleti je 71 % otrok z dežele hodilo pretežno bosih (junija in septembra tudi v šolo). 75 jih sploh še nikoli ni bilo na morju, okoli 20 pa se jih še nikoli ni peljalo z avtom ali z vlakom.
19.00 – Počasi se je večerilo. 63 otrok je v stanovanju imelo tako vodo kot elektriko, kar 13 pa ne prve ne druge.
20.00 – Počasi so se odpravili spat. Večinoma so spali v sobi, 7 pa jih je spalo v kuhinji ali kakšnem drugem prostoru. V sobi so večinoma spali skupaj s starši in otroki.
Če je bila mama pri volji, jim je prebrala še njihovo najljubšo knjigo. To sta bili za dekleta Sneguljčica, za fante pa Martin Krpan.
Novim izzivom naproti
Kot so zapisali pri SURS-u, so si življenje brez dela in spoštovanja do lastnine ter soljudi pred 60 leti težko predstavljali. Vsaj ena lekcija iz preteklosti torej, ki bi jo danes veljalo ponoviti.
Vsekakor pa v uredništvu Sobotainfo vsem staršem in otrokom želimo lep in uspešen začetek novega šolskega leta.
