Protestniki so se iz Trga kulture preselili pred občino, šli bodo tudi pred sodišče.
Peščica protestnikov, ki so združeni v Gibanje 15o, so se po zboru pred ljubljansko borzo tokrat v znak podpore dolžnikom in žrtvam deložacije zbrali na Trgu kulture v Murski Soboti.
Gibanje 15o je z zborom v središču Murske Sobote izkazalo podporo dolžnikom bank, predvsem družinam, ki so s prisilnimi deložacijami izgubili domove, z manifestacijo pa poskušajo osveščati javnost glede dokapitaliziranja bank z javnimi sredstvi. Gibanje 15o je po besedah pravne zastopnice Vere Krivec, ki zastopa deložirano družino Berden, v Mursko Soboto prispelo z namenom predstavitve manifestacije ter pomagati žrtvam, ki so bili ali bodo s pravnomočnim sklepom sodišča deložirani iz domov zaradi kreditnih obveznosti.
"Hočemo dokazati, da smo vidni"
“Tako smo ogorčeni nad tem, das mo poklicali 15o, da nam pomaga rešiti to situacijo, ki jo ne more rešiti ne sodnik, ne odvetnik, kaj pa šele mali človek. Z manifestacijo hočemo dokazati, da smo vidni, saj tri četrt ljudi, ki so zdaj zbrani, še niso bili na sodiščih, pa so že deložirani. Vse to traja že osem let, posledica vsega tega pa so nenormalni notarski zapisi, ki jih z nobenim pravnim sredstvom ne moremo več uničiti. Da si lahko privošči naše pravosodje, da sprejme en tak zakon ali notarski zapis – neuničljiva listina ali uničljiva le, ko damo tožbo na ničnost in lahko brez vsakega postopka, brez obravnave, vse ugovore zavržejo. Berdenovi imajo vloženo tožbo na nedopustnost, imamo ugovor, ker so polovični lastniki. Sodišče ni ničesar upoštevalo, oderedba je pravnomočna, izselili so jih na silo. Takih odredb v prihodnje ne sme več biti,” je pojasnila pravna zastopnica Berdenovih.
Sodni spor se seli na Evropsko sodišče za človekove pravice
Protestniki so po prebranem manifestu ter nagovoru aktivista in predavatelja na Fakulteti za družbene vede Andreja Kurnika svoje zahteve predstavili še pred bankami, občino ter sodiščem, v manifestaciji pa nasprotujejo dokapitalizacijam bank ter kreditnim pogodbam, v katerih po besedah Krivčeve nastradajo mali ljudje, finančne institucije pa izgubljajo kreditno sposobnost. Sodni spor bodo nekateri danes zbrani dolžniki nadaljevali na Evropskem sodišču za človekove pravice. "Mi zadevo vlagamo na sodišče zato, ker postopki predolgo trajajo in zaradi neenakosti pred zakonom. A ni to sramota za sodnika, ki naredi nekaj, kjer ne more biti mali človek enak kapitalu," še dodaja Krivčeva.
