Predsednik stranke Prerod Vladimir Prebilič je danes obiskal Pomurje, govoril o nujnih infrastrukturnih vlaganjih, romski integraciji, odvzemu sredstev občinam in svoji odločitvi, da ostane alternativa aktualni vladi.
Po obisku Pomurja je evropski poslanec in nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič ocenil, da je regija po gospodarskem dnu iz let 2008–2009 naredila velik korak naprej, zdaj pa potrebuje nov razvojni pospešek – predvsem skozi infrastrukturne projekte.
Ob tem je poudaril, da Prekmurje za »preboj v višjo ligo« po njegovem nujno potrebuje približno 300 milijonov evrov vlaganj.
»Namreč, vidi se, kljub temu da so gospodarstveniki zelo, zelo prožni, zelo fleksibilni, zelo polni idej, brez podpore infrastrukturnih projektov pač v tej regiji preprosto ne bo šlo,« je poudaril ob obisku Pomurja.
V pogovoru je dejal, da je nedopustno, da v Sloveniji iz prostora odhajajo domačini, hkrati pa vedno bolj zaposlujejo tuje delavce: »Tej regiji bo treba dati več glasov in omogočiti ljudem, da bodo dejansko ostali doma in da ne bomo tako odvisni samo od migracije in pa priliva delovne sile iz drugih držav.«
Pomurje kot primer dobre romske integracije
Prvi del obiska je namenil Lendavi, kjer se je srečal s tamkajšnjo ljudsko univerzo. Tam so mu predstavili podatke in prakse, ki kažejo, da je lahko integracija romske skupnosti uspešna zgodba – drugače kot v delu jugovzhodne Slovenije.
Posebej ga je presenetila razlika pri izobraževanju romskih otrok: »V Prekmurju oziroma konkretno v občini Lendava 98 odstotkov Romov konča osnovno šolo, po podatkih ljudske univerze, pri nas pa 13. In to je ta razlika.«
Po njegovem je prav izobraževanje edina pot do resnične integracije: »Torej, morali bomo biti bolj vztrajni, ker samo skozi izobraževanje je integracija sploh mogoča. Namreč, če se nekdo ne izobrazi, ne more konkurirati na trgu delovne sile in potem se ta zadeva prevali na novo generacijo, kjer se posvojijo napačni vzori.«
Ob tem je pozval k enakemu uveljavljanju zakonodaje za vse: »Če neki otrok ne hodi v šolo, mora biti obravnavan kot vsak otrok v tej državi in starš mora nositi za to tudi posledice.«
»Dokler bo v Sloveniji uspeh kaznovan, se ne bomo razvijali«
V Beltincih se je srečal z županom Markom Viragom, ki mu je predstavil ključne projekte občine. Prebiliča je posebej impresioniral logistični center, ki pa se »žal še ne razvija tako, kot bi se moral«.
Dotaknila sta se tudi reza sredstev romskim naseljem v občinah, tudi beltinški, ki so z integracijo naredile največ. Prebilič stopa na stran pomurskih županov, ki se takšnim rezom odločno upirajo.
»Gre za skoraj za 400.000 evrov, ki naj bi se jih vzelo iz tega območja. Mislim, da to ni ne prav in ne pošteno,« je poudaril.
Po njegovem je logika 'vzeti uspešnim, da daš drugim' škodljiva tako v gospodarstvu kot pri integraciji Romov: »Namreč, če hočemo razumeti vlado, v smislu: 'bomo dali tja, kjer je bolj potrebno', to ni način, da kaznuješ tistega, ki je uspešen. Nikakor ne. Veste, dokler bo v Sloveniji uspeh kaznovan, se ne bomo razvijali.«
Kritika dolenjskega pristopa do romskih naselij in Šutarjevega zakona
Kot nekdanji župan Kočevja je priznal, da so dolenjski župani pri romski problematiki naredili napake: »Prva je ta, da smo nekako Rome pustili, da so živeli v svojem območju.«
Opozoril je, da brez legalizacije romskih naselij občine ne morejo komunalno opremiti teh območij, ker za nelegalna naselja ni mogoče dobiti gradbenih dovoljenj. Zato je po njegovem prvi korak jasen: legalizacija, pri čemer mora država dati »zeleno luč«.
O Šutarjevem zakonu je izjemno kritičen: »Veste, ni pomembno, kako bomo zakonodajo spreminjali. Pomembno je, kako jo bomo izvajali. In če je že zdaj nismo izvajali tako, kot bi bilo pa to treba, potem ne vem, kaj bo novega prinesla sama sprememba zakona.«
Zakon po njegovem »resnično posega globoko tudi v človekove pravice vseh, ki živimo v Republiki Sloveniji«, težava pa je predvsem v neučinkoviti izvedbi obstoječih pravil.
Če nekdo ne zna doseči rezultatov z določenimi omejitvami, po njegovem ni rešitev zniževanje standardov: »Potem se je treba se tudi pogledati v ogledalo in reči: morda pa mi nismo dovolj dobri, da bi lahko to izvedli oziroma dosegli.«
Strožje izvajanje zakonodaje in predlog amnestije v zameno za delo
Na področju kazenske politike in socialnih transferjev zagovarja bistveno bolj strogo in dosledno izvajanje zakonov. Opozarja na primer ljudi, ki živijo zgolj od denarne socialne pomoči in kazni ne plačujejo, saj so njihovi prejemki nedotakljivi.
»Mi imamo danes posameznike, ki so dolžni 20, 30, 40 tisoč evrov in seveda iz tega kroga ne morejo več iziti,« je dejal Prebilič in dodal:
»Moj predlog je bil tako imenovana amnestija - vejica, z drugim delom stavka - vsi pa nujno delati.«
Hkrati poziva, da morajo organi – od centrov za socialno delo do policije, tožilcev in sodišč – zakon izvajati enako za vse in brez strahu: »Torej, treba bo biti zelo, zelo strikten.«
»Košarica« SD-ju in ali se boji povračilnih ukrepov
Prebilič se je dotaknil tudi nacionalne politike in odzivov na njegovo odločitev, da ostane alternativa aktualni vladi in se ne poveže s stranko SD.
»Če in ker smo vstopili v slovenski politični prostor kot alternativa trenutnemu vodenju države, seveda potem moramo biti pošteni in korektni. Težko bi bili alternativa, če bi se nekako zlivali z neko stranko, ki je zdaj štiri leta krojila podobo Slovenije.«
Zastavili smo mu tudi zelo neposredno vprašanje: Ali se mu ne zdi, da je s to potezo razočaral prvega predsednika republike Milana Kučana?
»Nisem vstopil v to tekmo zato, da bo eden gospod zadovoljen oziroma da bom zadovoljeval pričakovanja kogarkoli. Moja obveznost in dolžnost je do volivk in volivcev, do državljank in državljanov. Oni so tisti, ki mandat dajo in oni so tisti, ki ti mandat odtegnejo.«
Kot pravi, njegove obveznosti niso do posameznih vplivnih oseb, temveč do volivk in volivcev: »Moja obveznost in dolžnost je do volivk in volivcev, do državljank in državljanov. Oni so tisti, ki mandat dajo in oni so tisti, ki ti mandat odtegnejo.«
Na vprašanje o morebitnih povračilnih ukrepih po »košarici« je odgovoril, da verjetno bodo: »Ampak veste, globoko sem prepričan, da če ne bomo spremenili praks v naši politiki, v Sloveniji, potem se nam zelo slabo piše.«
Na kavo bo šel z vsakim, ki ga bo na kavo povabil ...
V stranki so celo pripravili kodeks obnašanja, s katerim želi Prebilič dvigniti raven političnega dialoga: »Torej, preprosto, kaj je integriteta? Kar govorim, mislim, in kar govorim, delam. Nič vmes.«
Pojasnil je tudi, kako razume sodelovanje z drugimi strankami – od kave do koalicij. Na kavo bo šel z vsakim, ki me bo na kavo povabil. Tudi z prvakom SDS Janezom Janšo: »Veste, zakaj? Zaradi tega, ker to je bonton. In jaz mislim, da se moramo v politiki spoštovati.«
Kot koalicijskega partnerja SDS sicer ne vidi, si pa želi partnerskega dogovora okrog ključnih nacionalnih tem – demografije, varnosti, konkurenčnega gospodarskega okolja in stabilizacije javnih sistemov, predvsem zdravstva in šolstva.
»Mislim, da je prišel čas, ko bodo ideologije vseeno morale malo počakati, kjer bo politikanstvo moralo nekako izzveneti, ker leto 2026 bo finančno, javnofinančno izjemno zahtevno, globalno in geopolitično še bolj.«
Kot evropski poslanec bo do volitev opravljal le nujne obveznosti v Bruslju, večino časa pa namenil kampanji v Sloveniji.
»Upam, da mi bo volilni rezultat omogočil, da se potem preselim v državni zbor Republike Slovenije oziroma še kam drugam. Vračanje mandata tri mesece pred iztekom pa nima nobenega smisla. Kot sem povedal, bom prisoten v Sloveniji, vodil bom stranko doma, mi pa, kot že prej povedano, mandat ugasne v tistem trenutku, ko sem izvoljen v državni zbor.«
Prepričan je, da mu ta preboj mora uspeti: »Definitivno, mislim, da nam res mora uspeti. Mislim pa, da lahko pripravimo lahko zelo prijetno presenečenje v Sloveniji.«
