S trebuhom za kruhom iz Pomurja. Pomurci odhajajo na delo drugam, velika podjetja pa delavce privabljajo v regijo.
Več kot petina delovno aktivnih prebivalcev Pomurja ima zaposlitev zunaj domače statistične regije. Največ jih odhaja na delo v Podravje, precejšen delež pa tudi v osrednjo Slovenijo.
Čeprav zaposlitev zunaj regije lahko pomeni boljše karierne možnosti in višji zaslužek, vsakodnevne vožnje prinašajo tudi stroške, ki se skozi leto lahko povzpnejo v več tisoč evrov.
Poleg denarja zaposleni za pot porabijo tudi precej prostega časa. Koliko jih torej v resnici stane delo zunaj Pomurja?
Vsak peti Pomurec dela izven regije
Pomurje ostaja regija izrazitih nasprotij na trgu dela. Na eni strani ima gospodarska središča, kot sta Murska Sobota in Odranci, ki privabljajo zaposlene tudi iz drugih občin. Na drugi strani številni prebivalci regije zaposlitev iščejo zunaj njenih meja, predvsem v podravski in osrednjeslovenski statistični regiji.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2024 zunaj Pomurja delalo 21,3 odstotka delovno aktivnih prebivalcev regije.
To pomeni, da je imel približno vsak peti delovno aktivni Pomurec delovno mesto v drugi statistični regiji. Delež je bil takrat enak slovenskemu povprečju.
Podatki razkrivajo tudi, kam Pomurci najpogosteje odhajajo na delo. Med tistimi, ki so zaposleni zunaj domače regije, jih je 49 odstotkov delalo v podravski statistični regiji, 40 odstotkov pa v osrednjeslovenski. Preostali so bili zaposleni v drugih delih Slovenije.
To pomeni, da skoraj devet od desetih pomurskih medregijskih delovnih migrantov dela v eni od omenjenih dveh regij.
Največ Pomurcev odhaja na delo proti Mariboru
Za razliko od večine slovenskih regij, kjer se delovne migracije najizraziteje usmerjajo proti Ljubljani oziroma osrednji Sloveniji, je pri Pomurju najpomembnejša zaposlitvena smer Podravje.
Na to posebnost je statistični urad opozoril že v analizi delovnih migracij za leto 2023. Pomurje je izstopalo kot regija, iz katere je največ medregijskih delovnih migrantov odhajalo v podravsko statistično regijo.
Pomembno zaposlitveno središče za Pomurce je tako Maribor z okolico.
Vendar zaposlitev zunaj regije ne pomeni nujno tudi vsakodnevne vožnje. Nekateri zaposleni delajo od doma, drugi imajo drugače razporejen delovni čas, tretji pa se na delovno mesto ne vozijo vsak dan.
Pri razumevanju statističnih podatkov je pomembna še ena razlika. Prebivalec Beltincev, ki je zaposlen v Murski Soboti, je medobčinski delovni migrant, vendar še vedno dela znotraj Pomurja. Prebivalec Murske Sobote, ki je zaposlen v Mariboru, pa je medregijski delovni migrant.
Delež 21,3 odstotka tako ne vključuje vseh prebivalcev Pomurja, ki zaradi zaposlitve zapuščajo domačo občino.
Če bi upoštevali tudi vožnje med pomurskimi občinami, bi bil delež delovno aktivnih prebivalcev, katerih delovno mesto je zunaj občine prebivališča, občutno višji.
V Sloveniji se je število medregijskih delovnih migrantov še povečalo
Statistični urad je 19. marca letos objavil tudi najnovejše podatke o delovnih migracijah za leto 2025.
Po teh podatkih je konec leta 2025 v Sloveniji v drugi občini delalo približno 511.800 delovno aktivnih prebivalcev. Medregijskih delovnih migrantov je bilo okoli 208.800 oziroma 22,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.
V primerjavi z letom prej se je število medregijskih delovnih migrantov na državni ravni povečalo za skoraj 1500.
Pri tem je treba opozoriti, da se podatek o 21,3 odstotka za Pomurje nanaša na leto 2024, državni podatek o 22,6 odstotka pa na leto 2025. Zato neposredna primerjava teh dveh deležev ne pokaže, ali se je položaj Pomurja v zadnjem letu izboljšal ali poslabšal.
Že vožnja na razdalji 55 kilometrov lahko pomeni več kot 250 evrov za gorivo na mesec
Za zaposlene je eno ključnih vprašanj, koliko jih vsakodnevna pot v službo dejansko stane.
Pri tem ne gre samo za strošek goriva, temveč tudi za vzdrževanje avtomobila, obrabo pnevmatik, servisne posege, zavarovanje in morebitne parkirnine.
Daljša kot je pot, večji so praviloma tudi stroški uporabe vozila.
Po podatkih ministrstva za okolje, podnebje in energijo za obdobje od 27. oktobra do 2. novembra 2026 regulirana cena 95-oktanskega bencina znaša 1,627 evra za liter, cena dizelskega goriva pa 1,935 evra za liter. Gre za regulirani ceni, ki ne veljata nujno na vseh prodajnih mestih.
Če predpostavimo, da se zaposleni na delo vozi z bencinskim avtomobilom, ki v povprečju porabi 6,5 litra goriva na 100 kilometrov, lahko izračunamo okvirne mesečne stroške za različne razdalje.
Pri 30 kilometrih vožnje v eno smer oziroma 60 kilometrih dnevno bi zaposleni ob 22 prihodih na delo v mesecu prevozil 1320 kilometrov. Samo za bencin bi porabil približno 140 evrov mesečno.
Če bi bila razdalja do delovnega mesta 55 kilometrov v eno smer, bi dnevno prevozil 110 kilometrov, v 22 delovnih dneh pa 2420 kilometrov. Pri omenjeni porabi in ceni bencina bi mesečni strošek goriva znašal približno 256 evrov.
Na letni ravni bi to ob enakem številu voženj vsak mesec pomenilo več kot 3000 evrov zgolj za gorivo.
Še precej višji stroški nastanejo pri daljših poteh. Zaposleni, ki bi se vsak delovni dan vozil 150 kilometrov v eno smer, bi dnevno prevozil 300 kilometrov. Ob 22 prihodih na delo bi to pomenilo 6600 kilometrov mesečno in približno 698 evrov za bencin.
Takšna razdalja sicer ne pomeni, da se vsi zaposleni na podobnih relacijah dejansko vozijo vsak dan. Nekateri si delo organizirajo drugače, delajo na daljavo ali med tednom bivajo bližje delovnemu mestu.
Za vožnjo lahko porabijo več časa kot za dodaten delovni teden
Poleg denarja ima vsakodnevna vožnja še drugo, pogosto manj vidno ceno. To je čas.
Če zaposleni za pot v službo potrebuje 45 minut v eno smer, vsak delovni dan v avtomobilu preživi uro in pol. Ob 22 prihodih na delo se tako v enem mesecu nabere 33 ur vožnje.
To je več kot štiri običajne osemurne delovne dni.
Če pot do službe traja eno uro v eno smer, zaposleni za vožnjo porabi dve uri dnevno oziroma 44 ur mesečno. V enem letu bi ob nespremenjenem ritmu 22 prihodov na delo vsak mesec za volanom preživel 528 ur.
Pri še daljših vožnjah je časovna obremenitev večja. Če zaposleni za eno smer potrebuje uro in pol, to pomeni tri ure vožnje dnevno oziroma 66 ur mesečno. Takšna mesečna količina časa ustreza več kot osmim osemurnim delovnim dnem.
Seveda čas, preživet na poti, ni pri vseh enako obremenjujoč.
Nekateri se vozijo skupaj s sodelavci, drugi uporabljajo javni prevoz ali pa imajo možnost prilagodljivega delovnega časa.
Kljub temu dolgotrajna vožnja lahko pomeni manj časa za družino, otroke, rekreacijo, počitek in druge dejavnosti.
Vprašanje zato ni samo, koliko zaposleni zasluži, ampak tudi, koliko časa mora nameniti temu, da lahko svojo zaposlitev opravlja.
Ali višja plača zunaj Pomurja odtehta stroške poti?
Eden od razlogov za iskanje zaposlitve zunaj domače regije so lahko boljše možnosti zaslužka. Pomurje namreč po številnih kazalnikih še vedno zaostaja za gospodarsko razvitejšimi deli države.
Po regionalnih podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača zaposlenih na delovnih mestih v Pomurju leta 2024 znašala 1404,94 evra.
Slovensko povprečje je bilo 1526,02 evra.
Razlika je znašala približno 121 evrov mesečno oziroma okoli osem odstotkov.
Pomurje je imelo istega leta tudi najnižjo stopnjo delovne aktivnosti med slovenskimi statističnimi regijami, in sicer 63 odstotkov.
Vendar iz teh podatkov ni mogoče sklepati, da vsak Pomurec, ki se zaposli v Mariboru ali Ljubljani, avtomatično zasluži več kot doma. Povprečne plače po regijah so namreč izračunane glede na kraj delovnega mesta, razlikujejo pa se tudi zaradi dejavnosti, poklicev, izobrazbe in strukture zaposlenih.
Za realno primerjavo bi morali poznati višino plače za primerljivi zaposlitvi, stroške poti in povračilo prevoza.
Če bi na primer zaposleni z delom zunaj Pomurja prejemal 300 evrov višjo mesečno neto plačo, za gorivo pa porabil 256 evrov, bi razlika pred upoštevanjem povračila prevoza in drugih stroškov vozila znašala le 44 evrov.
To je hipotetičen primer, ki ponazarja, zakaj višje plače ni mogoče obravnavati ločeno od stroškov prihoda na delo.
Za nekoga je lahko zaposlitev zunaj regije kljub daljši poti finančno precej ugodnejša, za drugega pa se razlika v zaslužku zaradi prevoza bistveno zmanjša.
Delodajalci povrnejo del stroškov, vendar pravila niso povsod enaka
Pri ocenjevanju finančnega bremena delovnih migrantov je treba upoštevati tudi povračilo stroškov prevoza na delo in z dela.
Zaposleni namreč praviloma ne nosijo celotnega stroška poti brez kakršnega koli povračila. Višina in način obračuna pa se razlikujeta glede na pravno ureditev, kolektivne pogodbe in druge okoliščine zaposlitve.
V javnem sektorju je povračilo stroškov prevoza praviloma vezano na kilometrino v višini desetih odstotkov določene referenčne cene 95-oktanskega bencina za vsak polni kilometer najkrajše varne poti, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Za oktober 2026 referenčna cena bencina za obračun povračila znaša 1,74452 evra za liter. Deset odstotkov te vrednosti pomeni približno 0,17445 evra na kilometer.
Če bi zaposleni v javnem sektorju za prihod na delo prevozil 55 kilometrov v eno smer, bi ob 22 prihodih in ob predpostavki, da je celotna razdalja priznana, osnovni izračun kilometrine znašal približno 422 evrov na mesec.
To je več od prej izračunanih 256 evrov za bencin na enaki razdalji. Vendar razlika ne predstavlja nujno dejanskega prihranka, saj uporaba avtomobila povzroča tudi druge stroške, obenem pa je konkretna višina povračila odvisna od veljavnih pravil.
V zasebnem sektorju se način in višina povračila lahko razlikujeta glede na kolektivno pogodbo oziroma druge veljavne pravne podlage.
Zato ni mogoče trditi, da vsi pomurski delovni migranti zaradi vožnje v drugo regijo vsak mesec izgubijo več sto evrov. Pri nekaterih je povračilo stroškov lahko dovolj visoko, da pokrije velik del dejanskih izdatkov, pri drugih pa lahko finančno breme ostane precejšnje.
Murska Sobota in Odranci imata bistveno več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev
Čeprav se številni Pomurci zaposlujejo zunaj regije, Pomurje ni brez pomembnih zaposlitvenih središč.
Statistični urad je v podatkih o delovnih migracijah za leto 2025 posebej izpostavil Mursko Soboto in Odrance.
Obe občini sta sodili med občine z izrazitim presežkom delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev, ki tam živijo.
V obeh je bilo približno dvakrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev s prebivališčem v občini.
To pomeni, da omenjeni občini zaposlitvene možnosti zagotavljata tudi številnim ljudem, ki živijo drugje.
Podatek hkrati kaže, da so delovna mesta znotraj Pomurja razporejena precej neenakomerno.
Medtem ko se nekateri prebivalci manjših pomurskih občin vsakodnevno vozijo v Mursko Soboto ali Odrance, drugi odhajajo proti Mariboru in Ljubljani.
Pri tem se odpira pomembno vprašanje, ali Pomurju primanjkuje predvsem delovnih mest ali pa je večja težava pomanjkanje ustrezno plačanih in strokovno primernih zaposlitev.
Visoko izobražen posameznik namreč lahko v domači regiji težje najde zaposlitev, ki ustreza njegovim kompetencam, medtem ko podjetja v drugih dejavnostih istočasno iščejo delavce.
Zato bi bilo treba delovne migracije obravnavati tudi z vidika strukture gospodarstva in možnosti kariernega razvoja.
Pomembna zaposlitvena središča so tudi Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona
Pomembna zaposlitvena središča v Pomurju so tudi Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona, kjer je bilo po podatkih statističnega urada leta 2025 skupaj zaposlenih več kot 12.000 ljudi.
V Lendavi je bilo zaposlenih 3975 oseb, povprečna neto plača je znašala 1558,70 evra, stopnja delovne aktivnosti pa 71,6 odstotka. Med največjimi delodajalci je Lek, član skupine Sandoz, ki je po odprtju novega visokotehnološkega centra septembra 2026 zaposloval več kot 1200 ljudi, tudi iz drugih regij in tujine.
V Ljutomeru je bilo zaposlenih 3949 oseb, povprečna neto plača je znašala 1459,75 evra, stopnja delovne aktivnosti pa 68,8 odstotka. Med pomembnejšimi delodajalci sta Krka, ki zaposluje približno 250 ljudi in načrtuje širitev proizvodnje, ter Komptech, proizvajalec strojev za obdelavo odpadkov.
V Gornji Radgoni je bilo zaposlenih 4112 oseb, povprečna neto plača je znašala 1440,03 evra, stopnja delovne aktivnosti pa 59,1 odstotka. Občina je imela skupno 4.554 delovno aktivnih po kraju dela, medtem ko je v njej prebivalo 3132 delovno aktivnih oseb, kar kaže na pomembno vlogo občine pri zaposlovanju ljudi od drugod.
Drugačno sliko kažeta Beltinci in Puconci, kjer je delovno aktivnih prebivalcev precej več kot delovnih mest. V Beltincih je leta 2025 prebivalo 3340 delovno aktivnih oseb, delovnih mest pa je bilo 1370. Podobno je bilo v Puconcih, kjer je ob 2152 delovno aktivnih prebivalcih na voljo 1157 delovnih mest.
Podatki tako kažejo, da delovne migracije ne potekajo le iz Pomurja, temveč tudi med občinami znotraj regije. Medtem ko večja zaposlitvena središča privabljajo delavce, se prebivalci drugih občin pogosteje vozijo na delo drugam.
