Dvojezična območja so v zakonu še vedno zapisana le v slovenščini.
Poslanec Ferenc Horváth je ministru za javno upravo Francu Propsu naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z uradnim dvojezičnim poimenovanjem občin in naselij na narodnostno mešanih območjih.
Vprašanje sledi odgovoru ministrstva z dne 3. novembra 2025 na poslansko pobudo, ki sta jo Horváth in njegov kolega že predhodno vložila, vendar menita, da se je ministrstvo bistvenemu delu vprašanja izognilo.
Poslanec opozarja, da zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, ki predstavlja temeljni pravni vir za določanje uradnih imen občin in naselij, ne odraža dejanske dvojezičnosti na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.
Čeprav 11. člen Ustave Republike Slovenije določa, da sta na teh območjih uradna jezika dva – slovenski in italijanski ali madžarski, so imena občin in naselij v zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij zapisana izključno v slovenskem jeziku.
Horváth meni, da trditev ministrstva, da zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij ne ureja vprašanja dvojezičnosti, predstavlja formalno izogibanje odgovornosti.
V praksi se občine, župani in državni organi pri vseh uradnih postopkih opirajo prav na zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, saj ta določa uradna imena, ki se uporabljajo v uradnih evidencah, dokumentih in zapisih.
Pravna zmeda in neenaka obravnava
Poslanec v svojem vprašanju poudarja več praktičnih težav, ki izhajajo iz trenutne zakonske ureditve:
- občinski sveti in župani pri poimenovanju občin, naselij, ulic in javnih prostorov upoštevajo le slovenska imena iz zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij,
- posledično dvojezičnost ni dosledno izvedena, saj se lokalne skupnosti formalno držijo zakona,
- nastaja pravna neenakost, ker imamo občine, ki so dejansko dvojezične, a so v zakonodaji zapisane enojezično.
Horváth opozarja, da je zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij temeljni zakon, ki določa uradna imena občin in naselij, zato bi moral po načelu zakonske hierarhije vključevati tudi dvojezične oblike imen, skladno z ustavno določbo o uradnih jezikih.
Zakon v petem členu določa, da so narodnostno mešana območja tista, ki jih kot taka opredeljujejo statuti občin Lendava, Hodoš-Šalovci, Moravske Toplice, Koper, Izola in Piran. Vendar je zakonodajalec dvojezično poimenovanje prepustil občinskim odlokom, kar po mnenju poslanca ni skladno z načelom pravne hierarhije, saj podzakonski akt ne more odpravljati pomanjkljivosti zakona.
»Zakonodaja vključno z Ustavo Republike Slovenije namreč zahteva, da se dvojezičnost ne omejuje na občinske odloke, temveč da jo država vključi v temeljne sistemske zakone, na katere se lokalne skupnosti sklicujejo, zato v zvezi s tem pričakujeva primeren odziv in ukrepanje ministrstva,« poudarja Horváth.
Zahteva za spremembo zakona
Poslanec zato meni, da bi morala biti uradna imena občin in naselij na narodnostno mešanih območjih v ZUODNO zapisana v obeh uradnih jezikih. To ni politična, temveč pravna in ustavna zahteva, ki bi pomenila uskladitev zakona z dejanskim stanjem na terenu.
Po njegovem mnenju trenutna ureditev pomeni odstopanje od ustavne obveznosti države do obeh avtohtonih narodnih skupnosti, kar potrjuje tudi praksa Ustavnega sodišča in načelo lex superior – torej prednost višjega pravnega akta nad nižjim.
Vprašanje ministru
Poslanec Ferenc Horváth zato ministra za javno upravo sprašuje:
Kakšna je pravna ovira, da uradna imena občin in naselij na narodnostno mešanih območjih v Zakonu o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij niso zapisana tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku?
Ali bo ministrstvo pripravilo dopolnitev Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katero bi odpravilo ugotovljeno ustavno neskladje glede dvojezičnega poimenovanja občin in naselij, če pravna ovira za to ne obstaja?
