Vera Granfol se nam je pridružila v studiu TV Idea ter spregovorila o delu poslanke in nekaterih novostih.
Pomurska poslanka Vera Granfol je velik del poklicne kariere namenila poučevanju; zaposlena je bila na gornjeradgonski osnovni šoli kot učiteljica slovenščine.
Leta 2021 ji je društvo Humanitas podarilo nagrado za naj učiteljico globalnega učenja 2021 v Sloveniji, kmalu za tem pa jo je poneslo v nekoliko drugačne vode.
Kaj je dejala o novi vlogi in nalogah, ki jih opravlja sedaj?
»Ko sem prišla v parlament, mi ni bil dodeljen odbor za šolstvo. Najprej sem si prizadevala, da delam na tem področju, ker je to moja profesija, moje poslanstvo pravzaprav. (Tu) seveda so možnosti, ker imaš možnost uveljavljati predloge, svoja stališča, ideje. Navsezadnje smo v demokratični družbi. /…/ Nikoli se nisem bala nobenih izzivov in tudi zdaj se poskušam ‒ kolikor je v mojih močeh ‒ spopadati z njimi in delati v najboljši veri,« je dejala v pogovoru za TV Idea.
Priključena je v štiri delovna telesa, in sicer v odbor za zdravstvo, katerega podpredsednica je; odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino; komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter v odbor za kulturo.
Sodelovanje na domačem parketu
Radgonska poslanka je v januarju pripravila tudi sprejem za lokalne gospodarstvenike ter župane gornjeradgonskega volilnega okraja. Udeleženi so bili župani občin Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici in Gornja Radgona.
Srečanje je potekalo prvič, v prvi vrsti pa je bilo zamišljeno kot spoznavanje in izmenjava izkušenj.
Vera Granfol je izpostavila problematiko v Apačah, ki se nanaša na telekomunikacijske povezave. Dejala je, da se je v času, ko je pouk potekal na daljavo, pokazala marsikatera težava in da se bo sama trudila, da bo imel vsak državljan možnost, da se priključi na omrežje.
Poslanka je glede primarnega zdravstva, za katero so zadolžene občine, dejala, da je slišala neko povsem drugačno zgodbo, kot pa jo poslušamo na »ravni države«. A bodo torej tudi pri nas vzpostavljene ambulante za neopredeljene paciente? V Pomurju naj bi bile te zadeve bolje urejene in tudi ni nekih potreb po tovrstnih ambulantah.
Kaj se trenutno dogaja na področju šolstva?
Na področju šolstva se obljubljajo mnoge spremembe, tako naj bi iz enega nastala tri ministrstva. Obeta pa se tudi prenova kurikula, ki ga drugi časi prav gotovo zahtevajo. Aktualizacija zahteva prenovo na področju digitalizacije, kot je bilo izpostavljeno v pogovoru.
Dandanes brez digitalizacije ‒ ne v zdravstvu ne drugje ‒ praktično ne gre. Strokovnjaki zagovarjajo dejstvo, da naj bi bil otrok sposoben poiskati tiste osnovne informacije, ki jih potrebuje, da naj bi bil sposoben priti do nekega znanja preko digitalnih vsebin.
Kaj pa problem odvisnosti?
Ta težava kljub vsem prednostim digitalizacije obstaja. Kako torej program peljati naprej tako, da bo res prav? Ena od možnih rešitev naj bi bila »prestavitev« dela pouka v naravo in poudarjanje pomena, ki ga pravzaprav ima narava. Kakšne rešitve se torej obetajo?
Težava, ki jo je razgrnila t. i. koronska kriza, je tudi manko gibanja pri otrocih. Pomanjkanje gibalnih sposobnosti je bilo opazno takoj, ko so se po počitnicah vrnili v šolske klopi. In novi ukrepi? Ti predvidevajo spremembe na področju zdravega življenjskega sloga, in to najkasneje do pričetka šolskega leta 2023/24.
Problem v šolskem sistemu se kaže tudi pri pomanjkanju strokovnega kadra ter iskanju pravih ukrepov pri nasilju v šolah in podobnih težavah.
Slovenci v zamejstvu in po svetu
Delegacija komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je novembra lansko leto obiskala Porabje. Čeprav tam slovenska beseda še kako živi, pa se, podobno kot povsod, med drugim soočajo tudi s pomanjkanjem kadra na področju slovenskega jezika.
Slovencev naj bi bilo v zamejstvu in po svetu preko 500.000. Jezik v tistih državah se poleg programov poučevanja, za katere skrbita zavod za šolstvo in ministrstvo, ohranja tudi s pomočjo društev in verskih ustanov.
Največje število zainteresiranih za učenje slovenskega jezika beleži Argentina, kjer že okoli 70 let obstaja sodobna šola, v same procese pa so vpeti mnogi prostovoljci.
Omeniti velja, da je ohranjanje in utrjevanje slovenske identitete v zamejstvu in po svetu izjemno pomembno, saj lahko izseljeni Slovenci le na ta način ostanejo povezani z matično domovino ter njenim intelektualnim, kulturnim in družbenim razvojem.
Za kaj se bo zavzemala v času svojega mandata?
Poslanka je zatrdila, da se bo zavzemala za mlade ter predvsem za to, »da bi bili povezani, da bi bili solidarna družba,« kajti brez tega ni pravega napredka, ne pri posamezniku ne v družbi. V ospredje je (zmerom) potrebno postaviti človeka, je sklenila.
