Prekmurje Terra Incognita, diplomatski načrti ob koncu 1. Svetovne vojne in utrinki sodobne Kitajske, Franc Kuzmič in Uroš Lipušček sta včeraj v Pokrajinski in študijski knjižnici obiskovalce popeljala skozi ozadje diplomatskih in mednarodnih odnosov.
Slovenci in Kitajska sta si ob koncu 1. Svetovne vojne delile enako usodo. Na mirovni konferenci sta bile obe predmet delitve in trgovanja ozemlja, tajnih pogodb in kompromisov, s strani zmagovalnih velesil antantnih sil, zmagovalk 1. Svetovne vojne.
Uroš Lipušček, dr. politoloških znanosti, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, urednik, svetovalec misije OVSE na Kosovu, rektor univerze AAB v Prištini, je avtor vrste del iz obdobja pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. Posebej je analiziral vlogo velikih sil, predvsem ZDA, pri spreminjanju mej na Balkanu in v Srednji Evropi, kar je usodno vplivalo na življenje Slovencev.
Usoda Slovenskega naroda in narodnega ozemlja po 1. Svetovni vojni
Prva svetovna vojna ni bila le spopad, ki se je dogajal na fronti, kjer so umirali mladi fantje v velikem številu, veliko se je dogajalo tudi v zakulisju, tajne pogodbe, dogovori, predvsem pa se je trgovalo z ozemljem in načrtovalo usodo raznim narodom že mnogo pred koncem vojne.
Prav taki načrti in dogovori so pripeljali Italijo na stran antantnih sil, tako je bila del antantnih sil tudi Japonska, prav tako Kitajska. Kitajska sicer ni prispevala svoje vojske, je pa prispevala mnogo delavcev, ki so kopali frontne jarke na strani antantnih sil in mnogi od teh delavcev so na fronti tudi umrli.
Za slovenski narod sta bila pred koncem vojne predvideni dve možnosti, pri zmagi centralnih sil, bi sledila asimilacija, ponemčenje, ob zmagi antantnih sil pa delitev ozemlja, do katerega je ob koncu vojne tudi prišlo.
Podobno usodo delitve ozemlja je ob koncu 1. Svetovne vojne doživela tudi Kitajska. Mednarodna skupnost je popuščala pritiskom Japonske, ZDA s predsednikom Wilsonom načelu, so bile pripravljene sprejeti mnogo kompromisov, da bi uresničile svojo idejo o ustanovitvi Lige narodov, katere cilj bi bil skrb za mednarodni mir in preprečevanje podobne morije, ki se je zgodila skozi 1. Svetovno vojno.
Slovenija in SHS
Kredibilnost Slovenskemu narodu je dalo mnogo prostovoljnih enot, ki so se na mnogih frontah borili na strani antantnih sil, poleg slovenskih enot v vojski centralnih sil. Prav tako je bila pomembna močna prisotnost Slovenskega elementa in njegova aktivna vloga v jugoslovanskem londonskem odboru.
Skoraj neobstoječa in neorganizirana Slovenska vojska, je ob koncu vojne vseeno imela nekaj elementov, ki so preprečili večjo izgubo ozemlja, tako je polkovnik Švabić preprečil zasedbo Ljubljane in general Maister zasedbo Maribora.
Primorska je pripadla Italiji zaradi tajnega dogovora, Koroško je odnesel plebiscit, Prekmurje pa je bila Terra Incognita. Na koncu je na posredovanje Slovenske delegacije in Jeriča, ki so se po diplomatski poti borili za ozemeljske meje, ter poveljnika Johnsona, kartografa predsednika Wilsona, ki je bil naklonjen jugoslovanski delegaciji, bila dovoljena vojaška zasedba Prekmurja s strani vojske SHS, z določenimi omejitvami, brez Radgone in Porabja.
Pax Americana
Obdobje ameriškega monopola, izvažanja demokracije, vodilne gospodarske velesile in igranja svetovnega policije je v zatonu. Prihaja do sprememb v mednarodnih odnosih. Kitajska je v vzponu in s statusom največje odkupnice obveznic Združenih držav Amerike, ogroža monopol ZDA.
Slovenija in Kitajska danes
Slovenija je danes suverena država, Kitajska ima status svetovne velesile. Kitajci se še vedno spomnijo podpore slovenskega naroda, izrečene ob koncu 1. Svetovne vojne. Kitajska tudi izkazuje željo po sodelovanju s Slovenijo, ki predstavlja Kitajski vrata na evropski trg. Zakaj ni več sodelovanja s Kitajsko?
Kitajska
Kitajska se v svojih 5000 letih zgodovine, vrača na pozicijo, ki jo je imela pred obdobjem kolonializma, ko je bila na tehnološkem vrhu. Država napreduje kljub gospodarski krizi. Napredovanje je produkt »družbenega kompromisa«, sinergije planskega in tržnega gospodarstva. Gospodarska rast se v državi sicer zmanjšuje, ampak se ne bo zmanjšala pod 5 odstotkov, imajo 3,8 odstotno stopnjo nezaposlenosti, kljub temu pa ob končanem šolanju vsak dobi zaposlitev.
V družbi se pojavljajo anomalije, nastanek elite, število milijarderjev, ki raste, hkrati pa se manjša število revežev. Med sistemskimi anomalijami predstavlja največjo težavo korupcija. Po mnenju predsednika Kitajske korupcija, če se ne odpravi, bo pomenila konec komunistične partije na Kitajskem in konec države.
Med anomalijami je še prepoved vzpodbujanja seperatizma in večpartijskega sistema, vse ostalo je dovoljeno in odprto. Prav večpartijski sistem pa jim vsiljujeta ZDA in EU s svojim modelom demokracije, katerega obe državi vidita kot edinega pravega in pravilnega.
Kitajska gre po svoji poti, počasi in polni kompromisov ter družbenega konsenza. Počasi prihaja do političnih sprememb, ne nameravajo pa kopirati in uvajati drugih sistemov. Državo trenutno ogroža staranje prebivalstva in onesnaženje. Kljub temu, da ima le 1/3 pridelovalne zemlje v primerjavi z ZDA, so na Kitajskem 90 odstotno samozadostni. Zato pa plačujejo visoko »ceno« za »prehiter« gospodarski razvoj. Postopoma se bodo posvetili in izboljšali ekološke in zdravstvene standarde. Trenutno jim je bolj važno preživeti.
Vesoljski program, investicije v druge države, od Afrike do Vzhodne Evrope, trudijo se s prehodom iz ekstenzivne proizvodnje v kvalitativno proizvodnjo, vse to pa omogoča pozitivna usmerjenost prebivalstva, ki predstavlja velik potencial Kitajske. Za vse to pa Kitajska rabi tudi stabilno mednarodno okolje.
Nevarnost mednarodnih sporov
Spori, ki se pojavljajo, so nevarni. ZDA igra na spodbujanje spora med EU in Rusijo, želja preprečiti sodelovanja med EU in Kitajsko. S povezovanjem EU in Rusije ter Kitajske, bi ZDA izgubile tradicionalno zaveznico in s tem vodilni položaj v svetu.
EU predstavlja trg, Rusija ima velike zaloge energije, Kitajska pa finančna sredstva. Zaradi Ukrajinskega spora, prihaja do povezovanja med Rusijo in Kitajsko, med državama, ki imata največjo stopnjo samozadostnosti. Tako obstajata dve možnosti, dve poti ali se bližamo globalnemu konfliktu ali pa se bosta oblikovala nova dva močna bloka.
Slovenija brez načrtov
Kitajska je pripravljena sodelovati s Slovenijo. Na primeru dobrih praks sodelovanja s Kitajsko – Grčija in Malta, katerima s svojimi investicijami in poceni krediti Kitajska omogoča izhod iz krize.
Izhod iz krize vodi preko Kitajske. Uroš Lipušček
Zgleda pa, da v Sloveniji obstajajo neke ideološke zamere, ki nam preprečujejo sodelovanje s Kitajsko. Kitajci so hoteli kupiti letališče v Ljubljani in narediti regionalni center njihovega tretjega največjega letalskega ponudnika, načrtovali so odkup Adrie, ki bi postala njihov prevoznik iz Ljubljane po Evropi. Prav tako smo se tako odpovedali projektom hitrih železniških povezav, ki so jih Kitajci bili pripravljeni graditi.
Enosmerna orientacija je nesmotrna. Uroš Lipušček.
Usoda sveta se ne piše več v Londonu, ampak v Pekingu.