Tako smo lani poslovali v Pomurju.
Predkrizno raven BDP smo v Sloveniji dosegli v drugem četrtletju lani, s čimer se je obdobje okrevanja za gospodarstvo končalo. Iz krize smo se torej izvlekli, gospodarstvo je v vzponu, brezposelnost v upadu. A vajeni smo že, da prav vsi, predvsem pozitivni trendi ne dosežejo skrajnega severovzhoda države. Kako torej na področju gospodarstva kaže Pomurju?
V Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve so zbrali informacije o poslovanju pomurskega gospodarstva v letu 2017 ter tako olajšali pregled nad množico podatkov. Predstavljamo vam nekaj izbranih kazalnikov, ki so jih posredovali s Pomurske gospodarske zbornice.
Občuten porast prodaje izven EU
V lanskem letu je v pomurski regiji obratovalo 1.875 gospodarskih družb, ki so obseg premoženja povečale za pet odstotkov in izkazale za 58 milijonov evrov neto čistega dobička. Pozitivno poslovanje gre pripisati predvsem izvozno usmerjenim družbam in dvigu domače porabe.
Obseg skupnih prihodkov se je tako povečal za 11 odstotkov. Na domačem trgu smo izmerili za 10 odstotkov večji obseg prodaje, na trgu EU je bil porast 11-odstoten, na trgih izven EU pa kar 21-odstoten.
Plače Pomurcev še vedno na državnem dnu
Na področju prihodkov na zaposlenega glede na leto 2016 ni sprememb, s 157.521 evri namreč ostajamo na 6. mestu med 12 slovenskimi statističnimi regijami.
Po ustvarjeni neto dodani vrednosti na zaposlenega, ki v Pomurju znaša 32.409 evrov, pa so naše družbe na dnu lestvice. Enako je pri bruto plači na zaposlenega (1.389 evrov).
Trend zaostajanja se nadaljuje
Čisti dobiček v višini 93,2 milijonov evrov je izkazalo 1.246 družb ali 66,5 odstotkov vseh, s čimer je ta ostal nespremenjen od leta 2016. Neuspešno je poslovno leto medtem zaključilo 550 družb, ki so izkazale čisto izgubo v višini 35,3 milijonov evrov, torej 47 odstotkov več kot leto poprej.
V državi se je čista izguba najbolj – za 47 odstotkov – povečala prav v pomurskih družbah. Za največ se je ta povečala družbam na področju kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kmetijstva in oskrbe z električno energijo, po obsegu pa je največ čiste izgube bilo pridelano v predelovalni dejavnosti (13.215 tisoč evrov).
Pomurska regija je med vsemi dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami po ustvarjenem neto čistem poslovnem izidu na desetem mestu med dvanajstimi regijami.
Najvišji neto čisti dobiček je bil dosežen v občini Murska Sobota v višini 23,1 mio evrov, najslabše pa so poslovale družbe v občini Križevci.
»Trend zaostajanja regije za republiko se nadaljuje pri temeljnih kazalnikih produktivnosti. Tako v regiji zaostajamo pri prihodkih na zaposlenega za 19 %, pri bruto plači na zaposlenega za 12 %, pri neto dodani vrednosti za 25 % in pri čistem poslovnem izidu na zaposlenega za 52 %,« so zapisali v soboški izpostavi Ajpesa.
Samostojni podjetniki pridelali slabih 18 milijonov
Pozitivno so minulo leto poslovali tudi naši samostojni podjetniki, pri katerih sta se povečala tako obseg poslovanja kot tudi uspešnost.
Zabeležili so neto dohodek v višini 17,7 milijonov evrov. Neto podjetnikov dohodek in čisti prihodek sta bila najvišja na področju gradbeništva, predelovalne dejavnosti in trgovine.
Najvišji neto podjetnikov dohodek – 3,8 milijona evrov – je bil dosežen v občini Murska Sobota.
Povečalo se je tudi število zaposlenih; delavec, zaposlen pri podjetnikih v Pomurju je v povprečju prejel 1.027 evrov bruto plače na mesec oziroma 362 evrov manj kot zaposleni v pomurskih gospodarskih družbah.
Sicer pa je ob gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih v regiji lani poslovalo tudi 37 zadrug s 120 zaposlenimi, poslovno leto pa so te zaključile z neto čisto izgubo v višini 190 tisoč evrov.