Predstavniki kampanje Rešimo Muro! so se kritično odzvali po izvedenem prvem Forumu za Muro v Radgoni.
Minuli torek je v Radgoni potekal prvi forum za Muro v okviru delovanja stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, s katerim naj bi krepili vključevanje zainteresiranih strani v delovanju komisije.
Posluh civilni družbi, nezanimanje za onesnaženost Mure
Nevladne organizacije, združene v kampanji Rešimo Muro! menijo, da je forum le simbolični prostor, zato pozivajo k vključitvi civilne družbe, od naravovarstvenih in okoljevarstvenih nevladnih organizacij do predstavnikov občin ob reki Muri.
"Le taka enakovredna vključitev bi bila skladna z Aarhuško konvencijo, ki sta ji zavezani tako Avstrija kot Slovenija in katere eden temeljnih ciljev je udeležba javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah. Opozoriti gre, da statako ureditev podpirala vsaj dva ministra za okolje, Jure Leben in Simon Zajc, ki sta v Komisijo tudi imenovala predstavnika civilne družbe Borisa Bezjaka, očitno pa taka vključitev mnogim ni ustrezala in ne ustreza - tudi na slovenski strani," trdijo v sporočilu za javnost.
Navajajo tudi, da na forumu niso dobili zagotovil komisije, da bodo teme, ki so jih predlagali udeleženci, dejansko obravnavali. Prav tako pa ne zaveze, da bo komisija obravnavala vse večjo onesnaženost Mure. Ob tem izpostavljajo, da je Agencija RS za okolje v letih 2017 in 2017 ugotovila presežene količine bromiranih difeniletrov in živega srebra pri Ceršaku in Moti, v zadnjih dveh letih pa meritev ni izvedla, to pa naj komisije ne bi zanimalo.
"Gre za pomembno vprašanje, ali so ribe, s katerimi se hranijo prebivalci ob Muri, varne za prehrano," poudarjajo nevladniki.
Odločno proti širitvi hidroelektrarne na Muri
Izpostavljajo še projekt prenove oziroma širitve edine hidroelektrarne na slovenski strani Mure in nejasnih načrtov z njo. Komisija naj ne bi bila seznanjena, da Dravske elektrarne Maribor predstavljajo scenarij, ki tam predvideva kar 14-kratno povečanje pridobivanja električne energije.
"V kampanji Rešimo Muro! se nam zdi neverjetno, da Komisija o temu projektu, ki nesporno sodi v polje upravljanja Mure, molči – tako na svojih sejah kot pred javnostjo. Taka pasivnost je nesprejemljiva zlasti, ker gre za (potencialni) velik poseg v Muro na območju, ki je ekološko že močno zaznamovano s kompostarno Ceršak," opozarjajo nevladniki in dodajajo, da gre pri kompostarni za okoljsko sporen objekt in potencialno ekološko bombo, ki bi ogrozile skladišča z od 210 tisoč do 230 tisoč tonami komposta.
Ob koncu sporočila za javnost pa vnovič poudarjajo, da nasprotujejo zajezitvi reke Mure z veliko hidroelektrarno, saj bi z "z realizacijo in postavitvijo velike HE zgodil pomemben obrat pri položaju slovenske strani".
Po njihovem vedenju je namreč Avstrija že pred leti ponudila denarno pomoč Sloveniji za sanacijo škode na naši strani, ki nastaja zaradi verige čez 30 hidroelektrarn na avstrijski Muri, a slovenska stran te ponudbe naj ne bi izrabila.
To je po mnenju predstavnikov kampanje Rešimo Muro! nesprejemljivo, hkrati pa svarijo, da bi z morebitno izgradnjo velike hidroelektrarne na slovenski strani Avstrijci odgovornost za škodo prepustili slovenski strani.
