V Veliki Polani so danes podelili certifikate UNESCO MAB županom in županjam občin novoustanovljenega Biosfernega območja Mura. Gre za četrto biosferno območje v državi in prvo svoje vrste na svetu.
Priložnosti v turizmu
V Veliki Polani so zgodbo Biosfernega območja Mura (BOM) v Unescovem programu Človek in biosfera obeležili s slovesno prireditvijo. Certifikate so osebno prejeli župani šestnajstih občin, ki so sodelovale v projektu in tako pokazale ter dokazale, da se s sodelovanjem doseže več kot s tekmovanjem. Manjkala sta le župana Gornje Radgone in Radencev.
K pomembnosti dogodka pa je s svojo prisotnostjo prispeval tudi prvi mož UNESCA na področju biosfere Miguel Clüsener Godt, ki je prav tako pohvalil sodelovanje občin ter jih pozval, da naziv, ki ga prinaša certifikat, izkoristijo v širše dobro tudi z bojem proti onesnaževanju, perečo težavo UNESCA.
Opozoril pa je tudi, da naj ne pričakujemo radikalnih sprememb zaradi nove pridobitve.
Certifikat BOM je namreč označil kot znamko, ki na okolje prenese fokus, ki pa ga morajo občine dobro izkoristiti, »saj nikoli ni vedeti točno, kdaj se bodo lahko podobne zadeve vnovčile«. V preteklosti se je izkazalo, da so podobna območja v notranjosti države privabila turiste iz obalnega območja in tudi drugod.
Občine je Godt pozval k iskanju priložnosti v turizmu ter dodal, da morajo same prepričati turiste k obisku njihovega območja. K pomoči na tem področju pa se je zavezal tudi okoljski minister, Jure Leben.
»Kot ministrstvo za okolje in prostor bomo podpirali občine, da to področje razvijajo naprej. Prepričan sem, da na tak način lahko tudi teh šestnajst občin najde dodatne dejavnosti v turizmu, kulinariki, kulturi in bi sem jim rad zahvalil tudi v imenu našega ministrstva, da so pristopili k tej akciji in, da so bili na koncu zelo uspešni.«
Kaj pa hidroelektrarna?
Leben je na svojem predavanju v sklopu dogodka med drugim poudaril, da hidroelektrarne na reki Muri ne bo, dokler zaseda to funkcijo. Biosferenemu območju pa pripisuje velik pomen tudi na državnem nivoju, še posebej, ker gre za prvo območje na svetu, ki na tovrsten način povezuje pet držav.
Tudi sam pa ni zanemaril dejstva, da je do te pridobitve prišlo prav zaradi sodelovanja naših občin, kar dokazuje, »da v Sloveniji sodelujemo, lahko naredimo velike stvari«.
Tudi Damjan Jaklin, župan občine Velika Polana, ki je bila tudi koordinatorka projekta, je povedal, da v hidroelektrarni ne vidi priložnosti.
Kdo bo ostal ali pristal na čelu mednarodnega biosfernega območja se še ne ve, a zagotovo ne bodo počivali na lovorikah, saj je že v teku nekaj projektov. Najbolj izpostavljen se je zdel kolesarska pot čez pet držav na območju, Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije.
Kmetje lahko mirno spijo
Projekt se je sicer zavlekel za leto dni zaradi nasprotovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice, saj so se bali omejitev, ki lahko nastale iz naslova zaščite in vzdrževanja tega območja, a kot je tudi danes povedal okoljski minister, sprememb ne bo.
UNESCO ne na tem območju tako ne predvideva restrikcij, temveč poudarja ohranjanje naravnih vrednot z načeli in cilji trajnostnega razvoja, na vseh območjih, ne le naravovarstvenih.
