Po Yaskawi Kočevje Murski Soboti izmaknilo še nagrado za najbolj prodorno občino.
Nagrado Zlati kamen 2018 za razvojno najbolj prodorno občino je letos prejela Občina Kočevje. Za priznanje se je, kot smo poročali, ob Ajdovščini, Kobaridu, Postojni, Ivančni Gorici, Logatcu, Brežicah, Radljah ob Dravi, Žalcu, Rušah, in Hoče-Slivnici potegovala tudi Mestna občina Murska Sobota, ki pa je žal ostala praznih rok.
Priznanje je namreč izostalo tudi v kategoriji vzhodne Slovenije, saj je tega osvojila Občina Ruše.
Za zmago ni zadoščalo
Murska Sobota je kot nominiranka pozornost pritegnila predvsem s svojim razvojem in nižanjem stopnje kriminalitete.
»Murska Sobota izraziteje gradi svojo vlogo regionalnega središča in je kraj, ki je najbolj zmanjšal stopnjo kriminalitete,« piše na spletni strani zlatikamen.si
Kot so organizatorji zapisali v obrazložitvi nagrade, pa je le malo krajev v zadnjih letih naredilo tolikšen preobrat, kot ga je Kočevje.
Leta 2010 je bilo odmaknjen kraj, obremenjen s preteklostjo in z resnimi razvojnimi izzivi, sedaj pa analize odkrivajo hitre spremembe zlasti na področjih trga dela in gospodarstva.
Sicer pa spomnimo, da je Kočevje pred časom osvojilo naložbo japonske multinacionalke Yaskawe, za katero si je neuspešno prizadevala tudi Murska Sobota.
"Kočevje ni idealen kraj. Ima vrsto težav in izzivov. A ne glede na te, so v kraju prepričali Japonce iz družbe Yaskawa, da v Evropi ni boljšega kraja za novo tovarno industrijskih robotov. Če Slovenija res gradi prihodnost na kombinaciji digitalnega in zelenega, Kočevje lahko postane zgled te razvojne paradigme. Tako rekoč kraj sožitja med medvedi in roboti," so še zapisali v obrazložitvi.
V vzhodni Sloveniji slavile Ruše
Regijske zmagovalke so postale Občina Ajdovščina v zahodni Sloveniji, Občina Kočevje v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter Občina Radlje ob Dravi v regiji od Koroške do Posavja, medtem ko je v vzhodni Sloveniji zmagala Občina Ruše.
Nagrado Zlati kamen družba Planet GV podeljuje od leta 2012. Dosedanje zmagovalke so bile občine Podčetrtek, Ljubljana, Šentrupert, Škofja Loka, Postojna in Idrija. V analizo so avtomatično vključene vse slovenske občine, podatki pa tako predstavljajo pregled slovenskega okolja na ravni lokalne samouprave.
