Zelena luč za rafinerijo v Petišovcih, a ta brez dovoljenja za hidravlično lomljenje morda sploh ni smiselna.
Geoenergo, slovenski partner britanskega podjetja Ascent Resources, ki na Petišovskem polju črpa zemeljski plin in načrtuje krepitev dejavnosti, je na Agencijo Republike Slovenije za okolje že pred časom naslovil dve vlogi.
Medtem ko je Arso minuli mesec odločil, da bo za črpanje plina s hidravličnim lomljenjem na Petišovskem polju treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, pa je okoljevarstveno dovoljenje za obrat za čiščenje plina oziroma rafinerijo v Petišovcih predvčeraj vendarle izdala.
Toda glede na to, da prvemu postopku ne kaže dobro, še ni znano ali bodo obrat dejansko tudi postavili.
Slabih 300.000 kubikov zemeljskega plina na dan
Načrtovani obrat za čiščenje plina v Petišovcih bi predvidoma lahko predelal 280.000 kubičnih metrov zemeljskega plina in eno tono nafte na dan.
»Največja prednost je ta, da bomo lahko očiščeni zemeljski plin iz nove naprave oddali v slovensko nacionalno prenosno omrežje, za kar smo že podpisali ustrezno pogodbo z nacionalnim operaterjem, to je plinovodi,« pojasnjuje Borut Bizjak, odgovorna oseba v Geoenergo d.o.o.
Okoljevarstveno dovoljenje za rafinerijo še ni pravnomočno. V Geoenergu so zato previdni, stranski udeleženec v postopku, društvo Alpe Adria Green, pa še vedno ima tudi možnost pritožbe.
Kot pojasnjuje predsednik društva Vojko Bernard, se v Alpe Adria Green še niso odločili, kako naprej, naj bi pa javnost po pregledu dokumentacije seznanili s svojo odločitvijo.
Brez plina rafinerija nima smisla
Zemeljski plin na Petišovskem polju pridobivajo že približno pet desetletij, pri čemer okoliške prebivalce skrbi predvsem postopek črpanja plina s hidravličnim lomljenjem. Zato pričakujejo od vlade, da zaščiti tako okolje kot krajane.
»Nesprejemljivo je do te mere, ko gre dejansko za tisto lomljenje, kot to vidimo v drugih državah, na primer na Nizozemskem, kjer vemo, da so zaradi tega tudi potresi. Tako, na takšen način, zagotovo ne bomo pristali,« je odločen Mihael Kasaš, domačin, aktivist in okoljevarstvenik.
Okoljsko sprejemljivi rafineriji, ki je dobila zeleno luč Arsa, bližnji prebivalci medtem ne nasprotujejo. Zaskrbljeni so le zaradi potencialno prevelikih apetitov:
»V tem primeru gre za posodobitev, ki je za okolje dejansko bolj sprejemljiva in boljša. Vendar po drugi strani obstaja nevarnost, da če nekdo toliko vlaga v razvoj te rafinerije, bo potem najbrž želel tudi črpati plin in to v večji meri in večjih količinah kot do sedaj,« razmišlja Kasaš.
Da naprava nima smisla, če nima dobave plina za čiščenje oziroma rafiniranje, pa ugotavljajo tudi v Geoenergu.
»Ekonomičnost postavitve obrata je seveda odvisna od količine načrpanega plina, ki pa trenutno ni ravno na najvišjem nivoju,« pojasnjuje Borut Bizjak, odgovorna oseba v Geoenergo d.o.o.
V družbi so se sicer prav z načrtovano hidravlično restimulacijo obstoječih vrtin nadejala večjega izkoristka pomurskega plina. Na izdani sklep Arsa, ki zanjo zahteva presojo vplivov na okolje, pa so že podali pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor, saj smatrajo, »da je odločitev Arsa napačna in neutemeljena.«
