Zaradi nezadovoljstva, vrste zahtev do kmetov in perečih težav v kmetijstvu so danes ob 13. uri na več lokacijah po Sloveniji kmetje organizirali opozorilni protestni shod. V Murski Soboti so se kmetje zbrali pred Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije.
Povod za protest so predvsem okoljske zahteve do kmetov, je za pred shodom dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Poleg tega kmetom pretijo novi davki, pereča so cenovna neskladja, težave so tudi z zvermi, je opozoril na del težav kmetov.
Na mirnem protestu, ki se je glede na podatke o zbirnih lokacijah odvil v več kot 20 krajih po državi, so se kmetje s traktorji in transparenti vozili po lokalnih cestah, nekateri pa so se zbrali pred sedeži območnih kmetijsko-gozdarskih zavodov.
V Murski Soboti se je zbralo okoli 150 traktorjev, po celotnem Pomurju več kot 400
Kmetje so se na protestu med drugim zbrali v Ljubljani, in sicer pri hipodromu Vrbljene in na lokaciji kanala C0 na območju Kleč, pri Kmetijski zadrugi Trebnje, pri Supernovi v Novem mestu, v Novi vasi na Blokah, na dveh lokacijah na območju Ptuja, v Mariboru in še nekaterih drugih lokacijah na Štajerskem, tudi v Pomurju.
V Murski Soboti so se kmetje iz celotnega Pomurja zbrali pred Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, po neuradnih podatkih pa naj bi se zbralo okoli 150 traktorjev.
»Bojimo se obdavčitve. Kmetje vsako leto plačujemo davek materi naravi. To je suša, toča, padec cen in podobno. To so problemi, ki nas v sedmih letih doletijo vsaj enkrat in takrat praktično ne žanjemo niti enkrat.« je med drugim dejal Franc Štih, kmet iz Noršincev pri Ljutomeru.
V primeru neodzivnosti vlade sledi vseslovenski kmečki shod
Zahteve slovenskih kmetov v nadaljevanju objavljamo v celoti:
- Da nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja. Omejitve, ki izhajajo iz pogojenosti, Uredbe za območja Natura 2000, habitatne direktive, povečanje območij občutljivega trajnega travinja in ostala območja, ki nastajajo na kmetijskih zemljiščih, definirana iz strani neresornih ministrstev in institucij. Okoljske omejitve onemogočajo kmetovanje.
- Zahtevamo revidiranje, ponovno proučitev in zmanjšanje območij Natura 2000, ekološko pomembnih območij, območij občutljivega trajnega travinja, in prestavitev navedenih območij na območja, kjer ne omejujejo kmetijske pridelave, (da bo Slovenija primerljiva ostalim državam).
- Zahtevamo izvajanje podnebnih in okoljskih ukrepov, zapisanih v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike na način, da so dostopni kmetu, uporabni in izvedljivi ter trajnostni.
- Zahtevamo jasne in enostavne pogoje izvajanja ter administrativno nezahtevne ukrepe, ki so kmetu dosegljivi in izvedljivi. Ne pristajamo več samo na sodelovanje in seznanitev, temveč zahtevamo, da se naše predloge in stališča upošteva,
- Zahtevamo, da je prehranska varnost Slovenije prioriteta - ne sme biti podrejena okoljevarstvenim avanturam.
- Stop novim davkom! Saj dodatni davčni pritiski na kmeta omejujejo razvoj kmetij (preteči nepremičninski davek in obdavčitve neposrednih plačil - OMD, socialnih transferjev, povečanje bonitetnih točk kmetijskih zemljišč, katastrski doohodek...).
- Zahtevamo uskladitev vseh neposrednih plačil in ostalih sredstev z inflacijo.
- Zahtevamo, da se kmetijstvu namenja sredstva skupne kmetijske politike v celoti obdržijo v kmetijstvu oz. kmetijskem sektorju.
Kmetje pa še opozarjajo, da če se vlada ne bo odzvala na njihove zahteve, bodo v naslednjih tednih pristopili k organizaciji vseslovenskega kmečkega shoda v Ljubljani.
