Vodja soboškega okrožnega državnega tožilstva bo podal predlog za disciplinski postopek zoper državno tožilko, ki je napihala krepko nad dovoljeno mejo.
Spomnimo, policisti so pred dnevi ustavili murskosoboško državno tožilko 47-letno Anica Šoštarič, ki je za volan sedla pijana. Šoštaričevi je preizkus alkoholiziranosti pokazal kar dva promila alkohola, kar je štirikrat nad mejo dovoljenega. Kazen za ta prekršek je visoka, in sicer globa 1200 evrov, osemnajst kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja.
Farič podal predlog za disciplinski postopek
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, Drago Farič nam je že v sredo zatrdil, da bo odločitev o ukrepih sprejel v naslednjih dneh.
Farič nam je danes potrdil, da je sprejel odločitev in je na vrhovno tožilstvo podal pisni predlog za uvedbo disciplinskega postopka. Šoštaričeve včeraj in danes sicer ni bilo v službi, saj je na dopustu, kako bo naslednje dni pa Farič še ne ve.
“Če bo prišla v službo, da ne bo na bolniški ali dopustu bo delala naprej, tako da postopek zoper njo ne bo vplival na postopek dela. Razen, če bi se v prihodnje spet pojavil sum na alkohol, potem bomo morali ukrepati v skladu z internimi akti, to je pa odreditev preizkusa alkoholiziranosti.”
Farič sicer pravi, da v preteklosti pri Šoštaričevi ni zaznal suma na alkoholiziranost, saj, da če bi, potem bi takoj ukrepali.
Sicer pa je iz drugega odstavka 92. člena Zakono o državnem tožilstvu razvidno, da pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister.
Disciplinske sankcije so:
- pisni opomin;
- zmanjšanje plače;
- ustavitev napredovanja;
- premestitev na drugo državno tožilstvo;
- prenehanje funkcije državnega tožilca, ki je tudi najhujpša možna sankcij.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da vožnje pod vplivom alkohola preko zakonsko dovoljene meje ne tolerirajo, tudi če je izven službenega časa, saj takšno ravnanje tožilca kot javnega funkcionarja krši ugled poklica državnega tožilca.
Na pravosodnem ministrstvu pa pravijo, da so s primerom seznanjeni samo iz medijskih objav, zato zadeve ne morejo komentirati.
“Bi pa želeli izpostaviti, da so bili s sprejemom Zakona o državnem tožilstvu v letu 2011 nadgrajeni in opredeljeni številni vzvodi vodij državnih tožilstev ter generalnega državnega tožilca, prav tako je bil bistveno prenovljen položaj, sestava in pristojnosti Državnotožilskega sveta, ki je tako pridobil okrepljeno vlogo organa tožilske samouprave kot enega od stebrov uspešnega delovanja državnega tožilstva. Pri Državnotožilskem svetu je imenovana tudi Komisija za etiko in integriteto, ki med drugim sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa državnotožilske etike.”
Sicer pa kodeks državnotožilske etike pravi, da se mora državni tožilec vesti v službi in zunaj nje na način, da ne škoduje svojemu ugledu in ugledu državnega tožilstva kot celote. Dolžan je paziti na svoje izjave, dostojen osebni videz in bnašanje na javnih mestih ...
