Leta 1965 je na pravni fakulteti v Ljubljani postal predstojnik marksističnega centra. Ko so začeli z akcijo prenove učnih načrtov, kar vodstvu ni bilo povšeči.
»Ko kot novoimenovani izredni profesor nisem dal v literaturo učbenika prof. Goričarja, so ustanovili komisijo, ki naj bi mi odvzela naziv. OO ZK na pravni fakulteti pa je rekla, da je treba najprej izvesti postopek partijskega discipliniranja. Sekretar Ciril Ribičič je dal pobudo, da se me kaznuje. Vendar je tako ostala ona komisija brez dela. Kaznovan sem bil, naziva pa mi tako niso vzeli. Za vekomaj pa so mi odvzeli vse funkcije. Da bi kdaj bil prodekan, dekan.«
Študiral je pravo, vzporedno še komparativistike, po koncu prava pa sociologijo na filozofski fakulteti. To je bilo še v 60 – tih letih.
»Vzporedno sem šel v Chicago, tam sem doktoriral iz sociologije. Zdaj predavam ustavno pravo, pravo človekovih pravic nekoliko neregularno. Še vedno sem sociolog,.«
Primerjava z ZDA.
»Tri leta sem preživel tam, potem pa hodil gostovat tja. Po letu 90, 91 sem postal ustavni in evropski sodnik in nisem več hodil tja. Zato se spomnim Amerike iz 80 let. Sta pa kot noč in dan ti dve državi. Pri tem je Slovenija noč.«
Imate šest otrok. Ob vsej tej karieri.
»Iz dveh proizvodenj so. Pa pri tem vloga moškega ni posebej zahtevna. Imam pa na stara leta krasno družbo. Z vnuki je malo slabše. Le tri imam. Upam, da bo pri tem s časom še bolje!«
Ali drži teza, da je bila Slovenija bolj sproščena kot preostale republike?
»Morda je bila še bolj zatežena. Vsa ideologija je izvirala iz nadučitelja Kardelja. In je za 20 let zavrla razvoj Jugoslavije in Slovenije.«
Leta 1988 ste sodelovali pri nastajanju nove ustave.
»Jaz sem dal pobudo za njen nastanek, napisala sva jo z dr. Bučarjem. Ustava kot smo jo napisali kot osnovo sedanje, iz nje je po nekaj korakih (pisateljska, podvinska) nastala sedanja veljavna, ni popolnoma izpiljena. Pred sedmimi leti smo se sestali ustavni pravniki in smo sistematično šli skozi vse člene sedanje ustave in našli pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba izboljšati. Spremembe pa so praktično neizvedljive!«
Preglasovanje?
»To je sijajno. V demokraciji, en odstotek je zmagal! V prejšnjem sistemu je bil predsodek, da je treba imeti 100 odstotno večino!«
Odcepitev!
»V tistih letih je šlo za eksistencialno navdušenje! Kot travma mi je ostalo služenje vojaščine v Somborju. Presunjen sem bil nad primitivnostjo teh ljudi. Družil sem se le s Slovenci in Albanci. Zato sem sklenil, da mi na Balkanu nimamo kaj početi! Druga izkušnja pa je bila moja opustitev Goričarjevega učbenika in poznejša diskvalifikacija!«
Po partijskem discipliniranju se je začel družiti z ljudmi, ki jih je doletela podobna usoda. Tako je prišel do krogov okoli Nove revije…
»Ustanovljena je bila z žegnom partije. Nastalo pa je dohovno vrenje, bili smo zelo produktivni deset let, potem pa ostarimo… Takrat smo bili vsi na višku energij. Temu so se pridružili starejši: Kermauner, Rus, Urbančič… Nova revija je bila liberarno pluralistična. Omejeni smo bili zgolj na intelektualno ustvarjanje, do leta 1986, ko se je med Ruplom in Grafenauwerjem porodila ideja o nacionalni številki. Dimitrij mi je govoril o nacionalni številki. Sam sem predlagal temo o pravici naroda do samoodločbe. 57 številka leta 87 in pisateljska ustava 88 sta bili objavljena, vendar nismo pričakovali, da bo iz tega prišlo do prelomnih dogodkov. Mi smo mislili, da je to gradivo za naslednjih 50 let. Kdo je mislil, da bo že čez dobro leto padel berlinski zid!«
O plebiscitu. Včlanitvi v demokrate Slovenije. Sodelovanju v Bajukovi vladi. Zboru za republiko. Ustavnem sodišču. Razhodu z Janezom Janšo. O tem, kje smo danes. V pogovoru na TV IDEA.
