Brezposelnost v regiji, kjer je najvišja tudi brez krize: Je drugi val že pokazal zobe?

Finančne in gospodarske posledice pandemije koronavirusa bodo neznatne, to je zdaj že jasno. Kljub temu, da je po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj sproščanje omejitvenih ukrepov občutno vplivalo na okrevanje gospodarske aktivnosti v tretjem četrtletju letošnjega leta, pa bo zaradi ponovnega 'lockdowna' ponovno prišlo do občutnega padca konec leta.

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) tako denimo za letos Sloveniji napoveduje 7,5-odstotni padec bruto družbenega proizvoda, za prihodnje leto pa le 3,4-odstotno rast.

Gospodarstvo pa je neločljivo povezano z brezposelnostjo, ki je že tradicionalna najvišja v državi prav v Pomurju. 

Letošnjo jesen manj brezposelnih kot lansko edino v Pomurju

Število brezposelnih oseb v Pomurju se je bistveno povečevalo v spomladanskih mesecih letošnjega leta, torej v času pojava koronavirusa in prvega zapiranja države. V evidenci brezposelnih oseb na soboški enoti zavoda je bilo največ oseb v mesecu aprilu, ko je bilo brezposelnih 6.644 oseb. Edino septembra, oktobra in novembra je bilo na zavodu manj prijavljenih kot v istih mesecih prejšnjega leta.

Kot pojasnjuje direktorica soboške območne službe zavoda Stanislava Perčič, je bilo na ravni celotne države konec novembra za 16,2 odstotka več brezposelnih oseb kot v lanskem letu, tako je na zavodih po Sloveniji skupno več kot 84.000 oseb brez zaposlitve, od tega v Pomurju več kot 5.600 brezposelnih oseb.  Poudariti velja sicer, da je edino v soboški območni enoti novembra brezposelnost pod ravnijo lanskega novembra, a priliv v evidenco je bil vendarle večji.

 V Pomurju je bila stopnja registrirane brezposelnosti v septembru, kar je zadnji podatek državnih statistikov, 11,7-odstotna in je v primerjavi z letom 2019 višja za 0,1 odstotka in tudi najvišja v državi.

Nepodaljšane pogodbe za določen čas in trajno presežni delavci

Po pričakovanjih je bilo največ prijav v evidenco brezposelnih iz predelovalnih dejavnosti in gostinstva, povečale pa so se tudi prijave iz področja gradbeništva. Med januarjem in novembrom se je v evidenco na novo prijavilo 6.044 oseb, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot v istem obdobju lani. 

"Največji porast prijav je bil zaradi prenehanja delovnega razmerja iz razloga trajno presežni delavci in sicer 1.285 oseb, kar je v primerjavi z lanskim letom za 807 oseb več oziroma kar 168,8 odstotka več. Prav tako je za slabih deset odstotkov več prijav iz razloga izteka dela za določen čas," razloži vodja soboške službe zavoda za zaposlovanje. 

Več odjav, a ne več zaposlenih

Tudi odjav je bilo v obdobju do novembra več, iz evidence brezposelnih se je namreč odjavilo 6.579 oseb, kar je slabih 17 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Pri tem je bil najpogostejši razlog za odjavo zaposlitev, kar 4.875 je bilo namreč takšnih primerov oziroma dobrih 16 odstotkov več kot v istem obdobju lani.

A Perčičeva opozarja, da kljub tem ugodnim številkam to ne pomeni več zaposlenih, saj so se nekatere osebe odjavile iz evidence večkrat, prav tako je število tudi odraz povečanih prijav v prvem valu epidemije in kasnejše ponovne zaposlitve pri istem delodajalcu. 

"Na Območni službi Murska Sobota beležimo namreč za 21,4 odstotka manj objav prostih delovnih mest na zavodu kot v istem obdobju lanskega leta. Na državni ravni je ta odstotek sicer še višji, in sicer je objav prostih delovnih mest manj za 22,5 odstotka" razloži direktorica. 

Skoraj 6000 oseb v Pomurju na čakanju

V kolikšni meri pa so delodajalci in zaposleni v Pomurju koristili državne protikoronske ukrepe kot so subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in nadomestilo zaradi karantene ali višje sile? Kot kažejo podatki zavoda, se je najmanj pomurskih podjetij odločilo za koriščenje skrajšanega delovnega časa, toda ukrep so izkoristili za večje število zaposlenih.

Kar 1.272 oseb jih je namreč delalo v skrajšanem delovnem času in dobilo povračilo do polnega delovnega časa, izplačano s strani države. Po drugi strani pa je ukrep nadomestila plače zaradi čakanja na delo izkoristilo 1.203 delodajalcev za skupno 5.971 zaposlenih.

Rast brezposelnosti pozimi

Vodja soboške službe zavoda trenda brezposelnosti v Pomurju ne želi napovedati, saj da je to izredno težka naloga, ker bo brezposelnost odvisna tudi od epidemiološke slike in obsega koriščenja državnih ukrepov, ki so namenjeni blažitvi posledic.

"Vsekakor pa glede na to, da se končuje gradbena sezona in sezonsko delo, pričakujemo kot vsako leto večji priliv v evidenco v zimskih mesecih," opozarja Stanislava Perčič.

Ob tem se postavlja aktualno vprašanje, kako bi morebitno upoštevanje predloga zdravstvenega ministra Tomaža Gantarja glede dodatnega zapiranja nenujnih gospodarskih dejavnosti še vplivalo na sliko trga dela v prihodnje.