Bo država zavrnila poravnavo ob grožnji 120-milijonske tožbe zaradi prekmurskega plina?

Pogajanja med državnim odvetništvom in odvetniško pisarno Mira Senice, ki zastopa britansko družbo Ascent Resources, očitno niso obrodila sadov in se bo moral spor rešiti pred arbitražnim sodiščem. Spomnimo, Britanci so skupaj s slovenskim partnerjem Geoenergo želeli črpati plin v Petišovcih s stimulacijo vrtin oziroma s spornim frackingom, a se je zataknilo pri izdaji dovoljenj s strani Agencije RS za okolje.

Zavrnili poravnavo, ker 'bomo' tožbo dobili?

Leta 2018 je takratni okoljski minister Jure Leben odredil notranji nadzor na delom Arsa, ki je pokazal da je v postopkih prihajalo do pritiskov in groženj, ter da sta bili kršeni načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb, kar je na koncu odneslo tedanjega direktorja Joška Kneza. Slednji se začasno sicer znova vrača na Arso. Da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje prekmurskega plina izvesti presojo vplivov na okolje, je lani pritrdilo tudi upravno sodišče.

Britanci so zaradi zapletov in zamud sprožili postopek za začetek tožbe proti Sloveniji pred arbitražnim sodiščem, saj naj bi prišlo do kršitve dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini, pri tem pa je podjetje utrpelo veliko škodo. Obenem trdijo, da so v razvoj Petišovskega polja vložili več kot 50 milijonov evrov. Od Slovenije naj bi terjali 120 milijonov in zagrozili z odškodninsko tožbo, rok za poravnavo pa je 19. marec.

Po poročanju Dela naj bi se bili pripravljeni poravnati ob plačilu 25 milijonov s strani Slovenije, a po strokovnih ocenah je uspeh odškodninske tožbe malo verjeten. Vlada je sicer za koordinatorja v tej zadevi postavila državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Blaža Košoroka.

Prepoved frackinga v Sloveniji visi na nitki

Namera po zakonski prepovedi spornega frackinga v Sloveniji je sicer velika, a državni zbor nazadnje lani decembra tudi v tretje ni podprl novele zakona o rudarstvu s tovrstnimi določbami, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj z LMŠ, SD in SAB. K prepovedi frackinga je sicer pozvala tudi lendavska občina, številne okoljevarstvene organizacije in prekmurska civilna iniciativa. 

Vlada je pripravila tudi svoj predlog novele zakona o rudarstvu, ki bi uredil problematiko frackinga. Predlog ministrstva za infrastrukturo pa razlikuje med obsežnim hidravličnim lomljenjem in tistim, ki ni obsežno. Prvo bi prepovedali, drugo pa pod določenimi pogoji dovolili. Aktualni minister za okolje Andrej Vizjak je sicer dejal, da frackinga ne podpira, več pozivov k prepovedi pa je prišlo tudi s strani Dejana Židana in Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki sta glede tega postavila tudi poslanski vprašanji.

Oba se zavzemata za popolno prepoved frackinga, Jelinčič pa opozarja še na lobistično dogajanje v ozadju, ki sega še v čas zunanjega ministra Mira Cerarja. 

»Tako kot na Hrvaškem, take naftne družbe izkoriščajo države v katerih je regulacija šibkejša, saj v svojih državah zelene luči za tako početje nebi dobile. Zanimivo je tudi, da je za dovoljenje za črpanje plina v Pomurju ob obisku v Sloveniji lobiral tudi takratni britanski zunanji minister Jeremy Hunt, ki se je sestal z našim bivšim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem. Miro Cerar je v svojem značilnem slogu tako kot vsakemu vplivnemu tujcu prikimaval, v interesu Britancev pa je bil seveda profit. In kaj je boljšega kot profit na tuji zemlji, kjer ti je vseeno za ekološke in družbene posledice, ki jih bo dobičkonosni projekt pustil za seboj,« je zapisal prvak slovenske nacionalne stranke.