Zveza društev Moja Mura napoveduje zasedbo kompostarne v Ceršaku, če država ne bo ukrepala.
Zveza društev Moja Mura je na družabnem omrežju Facebooku objavila ostro kritiko delovanja kompostarne v Ceršaku, ki po njihovih besedah razgalja vso neučinkovitost in protislovja slovenskega sistema ravnanja z biološkimi odpadki.
Tretjina vseh bioloških odpadkov v Sloveniji konča v Ceršaku
Po podatkih Moje Mure kompostarna v Ceršaku prevzame približno tretjino vseh biološko razgradljivih odpadkov v Sloveniji.
Njena dovoljena zmogljivost je največja v državi, 36.000 ton letno. Poleg tega je država v preteklosti izdala dovoljenje, da lahko obdeluje kar 12 vrst odpadkov, ki jih ne prevzema noben drug obrat.
Zveza opozarja, da je prav ta kompostarna, ki je bila po njihovih navedbah postavljena na osnovi ponarejenih dokumentov in na območju, kjer tak objekt sploh ne bi smel stati, postala »paradni konj« slovenskega sistema predelave bioloških odpadkov.
Komunalni odpadki
Moja Mura trdi, da zadnja analiza materiala iz Ceršaka kaže, da gre pri veliki večini vhodnih surovin za odpadke, ki bi morali biti predani predelovalcem komunalnih odpadkov. Rezultat pa je, da kompostarna iz bioloških odpadkov prideluje komunalne smeti, ki jih je treba odpeljati v sežig ali na odlagališča.
»Ljudje vestno ločujemo biološke odpadke in plačujemo za njihovo predelavo, rezultat pa je, da bi bilo enako, če bi jih odložili kar med mešane komunalne odpadke,« so zapisali.
Kritika države in napoved protesta
Zveza ostro kritizira tudi vlogo države, ki kompostarne ne želi zapreti, saj ne ve, kam bi z biološkimi odpadki. Očita neučinkovitost inšpektorjem in uradnikom, ki naj bi kljub očitnim nepravilnostim tolerirali delovanje obrata. Posebej problematična je po njihovem mnenju lokacija ob reki Muri, kjer naj bi velik del odpadnih voda izginjal v okolje.
V primeru, da država ne bo ukrepala, Moja Mura napoveduje protestno zasedbo območja kompostarne v Ceršaku, s čimer želijo zaščititi prebivalce Ceršaka, občine Šentilj in celotnega Pomurja.
»To je farsa, v kateri posledice nosijo prebivalci Ceršaka, občanke in občani Šentilja ter prebivalci Pomurja. V tej zgodbi, kjer se krivca noče poiskati, so oni žrtve dobičkonosnih smetarskih poslov – ali bolje rečeno, sploh ne gre za ravnanje z odpadki pač pa distribucijo denarja.
Če bo treba, bomo v zvezi pravice prebivalcev Ceršaka in Pomurja zaščitili s protestno zasedbo območja kompostarne Ceršak in tako uveljavili upoštevanje zakonodaje, ki je država ni sposobna implementirati,« so zaključili v zvezi.