Tovarna sladkorja Ormož, ki je pred šestimi leti zaprla svoja vrata, bi lahko že leta 2018 ponovno proizvajala domači sladkor.
Združenje pridelovalcev sladkorne pese (ZPSPS) pripravlja Študijo izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi industrije, ki je z zaprtjem Tovarne sladkorja v Ormožu leta 2006 povsod po Sloveniji popolnoma zamrla. Združenje pri tej zamisli podpirajo tako Ministrstvo za kmetijstvo kot Kmetijsko-gospodarska zbornica in Zadružna zveza.
Prvi korak je izvedba študije
Ključni za "ponovno rojstvo" predelave sladkorne pese v Ormožu so izsledki omenjene študije, ki je v fazi izbire najboljšega ponudnika. Izvajalec bo znan najkasneje do 16. oktobra, zaključke o smotrnosti ponovne vstaje predelave sladkorja pa pričakujejo do srede decembra. Študija bo zajela področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese, največji vpliv pa pričakujejo na področjih kmetijstva, živilske industrije in socialno-ekonomskem področju.
Zeleno luč bo dala komaj Evropska unija
Slovenija je med državami članicami, ki si prizadevajo za ukinitev kvot za sladkor in sladkorno peso leta 2015, saj je bila pridelava pese do uveljavitve sladkorne reforme leta 2005 eden od glavnih virov prihodka številnih kmetov. Slovenija bo lahko sladkor proizvajala le, če bo Bruselj ukinil proizvodne kvote za sladkor. Po sedanjih informacijah (predlog Skupne kmetijske politike) je rok za ukinitev kvot za sladkor konec septembra 2015, na ZPSPS pa ob tem poudarjajo, da pogajanja še potekajo in je velik odvisno od spretnosti naših pogajalcev. Točen datum ukinitve kvote bo znan v sredini naslednjega leta.
Domači sladkor po najboljših ocenah že leta 2018
Ob danih pogojih bi se izgradnja tovarne sladkorja lahko pričela že čez tri leta, sama gradnja pa bi trajala dve leti. Kot so še povedali na ZPSPS, bi s pridobitvijo stare lokacije v Ormožu investicijo pocenili, po prvih ocenah pa bi kljub temu morali vložiti 120 milijonov evrov. Ni pa izključena niti nova lokacija, za katero bi bil vložek od 20 do 30 odstotkov višji. Za izgraditev tovarne bodo potrebni krediti in investicije, domače in tuje, vendar v združenju pridelovalcev sladkorne pese izpostavljajo, da je njihov cilj, da bi tovarna bila v večinskem deležu slovenska.
Za sladkor porabimo 70 milijonov evrov
Ker že od leta 2006 nimamo lastne proizvodnje sladkorja, smo povsem odvisni od tujih trgov, predvsem trga Evropske unije, kateri pa se v zadnjem obdobju spopada s pomanjkanjem dobave sladkorja, zvišuje se pa tudi njegova cena. Kot so povedali v združenju: "Če si sladkor ne pridelamo, ga moramo kupiti. V Sloveniji porabimo približno 70 milijonov evrov za sladkor. Živilska industrija plača sladkor skoraj po dvakratni ceni kot živilska industrija držav, kjer imajo tovarne sladkorja." Navsezadnje pa je v združenje povezanih več kot 500 kmetov, ki obdelujejo cca. 4000 hektarov njiv. Kot pravijo, jim sladkorna pesa v njivskem kolobarju zelo manjka, saj so žita na njive priklicala mnoge plevele, ki jih v prejšnjem kolobarju niso imeli.
Vzpon in propad Tovarne sladkorja Ormož
Rojstvo ormoške tovarne sladkorja sega v leto 1977, ko se je v okviru takratnega združenja Slovin pričela gradnja tovarne. Financiranje se je zagotavljalo iz sredstev domačih in tujih kreditov ter prispevkov, ki jih je združilo 129 domačih podjetij. Tovarna je bila zgrajena dve leti kasneje, leta 1979, leto kasneje pa se je pričela prva predelava sladkorne pese. Do velikih lastniških sprememb je prišlo leta 1997, ko je lastnica večinskega deleža Tovarne sladkorja Ormož postala nizozemska korporacija Cosun. Deset let kasneje se je za tovarno pisal črn scenariji, saj se je zaradi poslabšanih gospodarskih razmer in politike Evropske unije zaključila uspešna proizvodnja sladkorja v Sloveniji. Po številnih pogovorih s pridelovalci sladkorne pese, predstavniki države, zaposlenimi in delničarji so ti sprejeli sklep, da v tržnem letu 2007/2008 prenehajo s proizvodnjo sladkorja, oddajo celotno kvoto in se vključijo v koriščenje pomoči za prestrukturiranje skladno z uredbami Evropske unije.
