V Splošni bolnišnici Murska Sobota so bili na višku drugega vala v določenem trenutku celo najbolj obremenjena bolnišnica v Sloveniji. Kako je danes?
Stanje v Splošni bolnišnici Murska Sobota še vedno resno, a se je vse skupaj nekoliko sprostilo. Težava še naprej ostaja intenzivni oddelek, kjer večjega upada pacientov ni. Skrbi pa tudi njihova starost, ki v povprečju znaša 63 let, med pacienti pa so tudi takšni, ki so stari samo 41 let.
Na intenzivni tudi štiridesetletniki
V soboški bolnišnici se je na višku drugega vala zdravilo okoli 150 pacientov, trenutno jih je trikrat manj. Z današnjim dnem imajo 49 covidnih pacientov, 13 se jih zdravi na intenzivni negi.
»Vmes so pacienti stari 41 in 42 let, torej takšni, ki jih štetejo samo malo čez 40. So v zelo težkem stanju in potrebujejo intenzivno zdravljenje,« pravi Daniel Grabar, za zdaj še strokovni direktor soboške bolnišnice.
Gre za ljudi, ki pred tem drugih zdravstvenih težav niso imeli.
»Ti pacienti tudi prej niso imeli nekih posebnih zdravstvenih težav. Zdaj pa so se kar naenkrat znašli v hudi stiski, kjer jih tudi z najvišjo stopnjo intenzivnega zdravljenja komaj ohranjamo pri življenju,« dodaja Grabar.
Namesto dvanajst ur, osem ur
Se je pa kljub temu vsaj za delček sprostil pritisk na zdravstvene delavce, ki so tekom prejšnjih mesecev delali praktično tako dolgo, dokler jim je telo to dopuščalo.
»Definitivno je zdaj nekoliko lažje. Je malo drugače, saj imamo zdaj tudi na covid oddelkih osemurni turnus. To pomeni, da nismo dvanajst ur v skafandrih in zaščitni opremi, kar stvar nekoliko olajša,« pravi Martina Gjergjek, odgovorna medicinska sestra v enoti za Covid-19.
Iskali so rešitve
Že pred tem so v soboški bolnišnici poskušali zaposlenim priti nasproti na različne načine.
»Mi smo res poskušali intenzivno omogočati tudi to, da zaposleni kdaj prej zapustijo delovno mesto in izrabijo kakšen dan dopusta. Ti seveda ostajajo še iz lanskega leta in so v veliki meri neizkoriščeni,« pravi Grabar.
Direktor je še enkrat več pohvalili zaposlene in njihovo požrtvovalnost, brez katere bi bile razmere neprimerno slabše. Včasih je za boljše počutje pacientov dovolj že sam pogovor, prijazna beseda.
»Takšna stvar zelo pomaga. Čeprav nas pacienti ne morejo videti, pa je že sam pogovor tisti, ki lahko veliko pomeni,« dodaja Gjergjekova.
PREBERITE ŠE:
Ponovno zagnali večino dejavnosti
So se pa zaradi manjšega pritiska bolnikov s koronavirusom ponovno zagnale tudi nekatere dejavnosti, ki so v preteklih mesecih morale mirovati.
»Razen ORL operative vse ostale dejavnosti delajo. Res je, da zaradi vseh teh ukrepov in zahtev, je obseg nekoliko manjši. Tudi ambulante so dnevno z manj naročenimi pacienti, ampak vendarle dejavnosti so zdaj vzpostavljene in delajo,« pove Grabar.
Spodbudno pa je tudi to, da je veliko zaposlenih že prekuženih ali cepljenih. Takšnih je že skoraj 900 oziroma osemdeset odstotkov zaposlenih. Tudi zato pri njih novih okužb med zaposlenimi skorajda več ne beležijo in na tak način bo boj s koronavirusom morda nekoliko lažji.