Včeraj je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti potekala strokovna okrogla miza o čistem zraku, kjer je bilo govora predvsem o PM10 delcih.
Prašni delci v zraku, ki jih poznamo kot PM10 delce so veliko večja grožnja kot se zdi na prvi pogled. Med mesti, kjer onesnaženost z omenjenimi delci predstavlja precejšnjo težavo je tudi Murska Sobota.
Kot je na začetku strokovne okrogle mize povedal mestni svetnik Romeo Varga, ki je bil v vlogi moderatorja, je bilo v Murski Soboti v lanskem letu kar 50 prekoračitev dovoljene meje onesnaženosti s PM10 delci. Ob tem je dodal, da je "vzdržna" meja 35 prekoračitev na leto, kar pomeni, da je vsaka številka višja od te znak za alarm.
"Največja preseganja so v jutranjem in večernem času. Zakaj je temu tako? Predvsem zaradi nepravilnega ogrevanja oziroma kurjave. Dve tretjini PM10 delcev namreč nastane zaradi zastarelih kurilnih naprav, eno tretjino pa predstavlja promet, predvsem zastareli motorji v prometu," je povedal Jože Jurša iz Ministrstva za okolje in prostor.
S pravilnim ogrevanjem lahko veliko spremenimo
Težava so predvsem kurilne naprave stare od deset do dvajset let, kot pravi Jurša pa je težava tudi to, da si ljudje težje privoščijo investicijo, ki bi nadgradila njihovo napravo. Precejšen problem predstavlja tudi nepravilna uporaba oziroma, kot pravi Jurša "se ljudje ne zavedajo, da morajo drva, ki jih kurimo, suha". Kurjenje z mokrimi drvi je namreč velika težava, ki se je premalo ljudi zaveda.
"Tisti, ki si ne morejo privoščiti sodobne naprave, lahko vseeno pripomorejo k čistejšemu zraku s pravilnim načinom ogrevanja. Po domače povedano, tudi brez investicij se da precej manj 'zasvinjati' zrak in prihraniti pri stroških ogrevanja," dodaja Jurša.
Ne le bolezni dihal, še veliko drugih bolezni
Tej problematiki je bilo v preteklih letih namenjene ogromno pozornosti, tudi rezultati pa so precej konsistentni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje lahko tako z gotovostjo trdijo, da PM10 delci negativno vplivajo na zdravje ljudi.
"Ne le, da povzročajo številne bolezni na dihalih, povzročajo tudi srčna obolenja in bolezni ožilja. Najmanjši delci namreč ne vplivajo le na dihala, ampak gredo s krvjo praktično po celem telesu in povzročajo različna vnetja," pravi Majda Pohar iz NIJZ.
Vzporedno s tem lahko pri bolezni dihal počasi začnejo propadati pljuča, pojavljajo se znaki obolelosti na srcu ali ožilju, obenem pa prispevajo k povečani stopnji ateroskleroze in spremembi jeter, pri čemer se kri hitreje strjuje.
"Posledično seveda prihaja do večih krvnih strdkov, kar nadalje lahko vodi do infarkta. PM10 delci vplivajo tudi na možgane in so pomemben dejavnik pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni, prav tako pa se kot posledica lahko pojavi sladkorna bolezen," pravi Poharjeva.
Zmanjšati porabo in prihraniti
K onesnaženosti po mnenju Stojana Habjaniča, strokovnjaka za URE in trajnostno gradnjo vpliva tudi sama lega in struktura mesta. V Murski Soboti je namreč veliko individualnih hiš, kjer seveda ni skupinskega ogrevanja, ampak ima vsaka hiša svoje ogrevanje, velikokrat tudi starejše kurilne naprave.
"Sam že dolga leta govorim o celovitem prostoru, o tem kam in kako postaviti novo infrastrukturo. To ni kar tako, te stvari morajo biti načrtovane. Vedeti pa moramo, da se prebivalstvo stara, kupna moč pada in ljudje nimajo več toliko možnosti za nadgradnje. Velikokrat je tudi tako, da v izredno veliki hiši živi samo ena ali dve starejši osebi, ki pa ogrevata celotno hišo. Več se pokuri, več teh delcev gre v zrak," pravi Habjanič.
Ob tem ponudi povsem enostavno rešitev.
"Če zmanjšamo porabo za 50 odstotkov, porabimo 50 odstotkov manj drv in ob tem porabimo 50 odstotkov manj denarja".
Pripravili čez štirideset ukrepov
Težav se zavedajo tudi na soboški občini, kjer pravijo, da imajo pripravljenih čez štirideset ukrepov, da bi to problematiko uredili. Kot glavne postavke navajajo učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije in spremembe v prometu.
"Tudi zmanjševanje hitrosti v posameznih delih mesta je eden izmed ukrepov pa čeprav se ljudje pritožujejo. Na takšen način prav tako pripomoremo k zmanjševanju PM10 delcev. Seveda občina poskuša ukrepati na različne na načine, a to ne gre čez noč. Uvedli smo tudi mestni avtobus in soboški biciklin, da bi bilo čim manj prometa. Pomembna pa je tudi energetska sanacija stavb," pravi Angelca Dokl Mir iz Mestne občine Murska Sobota.
Ob tem dodaja, da so merjenja na dveh različnih lokacijah, v Rakičanu in na Cankarjevi ulici v Murski Soboti pokazala, da je situacija slabša v Murski Soboti.
"To je najbolj zaznano pozimi. V letu 2018 sta bila februar in marec najbolj kritična meseca, torej meseca z največ preseganji. Januarja preseganj ni bilo, ker je bil dokaj topel mesec in to je še ena potrditev več, da kurišča prispevajo k povečanju prašnih delcev".
Redni pregledi, jasen nadzor
O vprašanju kako torej poskrbeti, da se situacija spremeni je bila ena izmed rešitev navedena v obliki rednih dimnikarskih pregledov, kjer mora biti nadzor jasen. Seveda pa ne gre za to, da bi za vsako ceno kaznili ljudi, ampak bi bilo potrebno nagovoriti trgovce, da prodajajo les, ki je suh, skratka potrebno bi bilo sodelovanje na večih ravneh.
Težavo namreč predstavlja tudi to, da se mnogo ljudi problematike onesnaženosti s prašnimi delci ne zaveda in kurijo z različnim odpadki, smetmi, gumami in podobno. Velikokrat se kuri tudi na prostem.
"Pomembno je izobraževati ljudi, da bi dojeli, da s takšnimi dejanji povzročajo največ škode kar sami sebi. Pri gorenju namreč nastaja ogromno kemikalij in o slabih učinkih le-teh na organizem vemo zelo malo," zaključi Poharjeva.
