Zakon jasen, postopki nepremični: Absurdno stanje v občini Gornji Petrovci

Kot smo že poročali, je višje sodišče v Mariboru pravnomočno potrdilo obsodbo župana občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja, na 14 mesecev zaporne kazni zaradi kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. 

Kljub temu da je zadeva s tem postala pravnomočna in bi moral županu po zakonu o lokalni samoupravi prenehati mandat, v občini še ni opaziti premikov.

Predsednica občinske volilne komisije Suzana Luthar Petovar je pojasnila, da komisija ne more začeti dela, dokler ne prejme sklepa občinskega sveta. Tudi podžupan Ernest Kerčmar in predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Drago Svetec, nista bila uradno seznanjena z zadevo. 

Seja občinskega sveta, ki bi morala obravnavati prenehanje mandata župana, še ni bila sklicana.

Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da županu, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha avtomatično, po zakonu. Funkcijo župana v takšnem primeru prevzame podžupan do izvolitve novega.

Zapleti nastajajo, ker sodba višjega sodišča v Mariboru, ki je bila izdana 12. junija 2025 in vrnjena Okrožnemu sodišču v Murski Soboti 20. junija 2025, še ni bila vročena vsem strankam v postopku. Dokler to ne bo storjeno, sodišče prve stopnje javnosti ne more posredovati informacij o vsebini sodbe, kar očitno ovira nadaljnje korake pri prenehanju županovega mandata.

Ministrstvo za javno upravo je za Sobotainfo zdaj znova podrobno pojasnilo pravne in proceduralne vidike prenehanja mandata župana po pravnomočni obsodbi ter vlogo občinskih in državnih organov v takšnih primerih.

Roki za sklic seje občinskega sveta

Zakon določa, da županu, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mandat preneha z dnem, ko sodba postane pravnomočna. 

Občinski svet mora nato sprejeti ugotovitveni sklep o prenehanju mandata župana in pozvati občinsko volilno komisijo, da začne postopek nadomestnih volitev. 

Z dnem sprejema ugotovitvenega sklepa funkcijo župana prevzame podžupan, ki funkcijo opravlja do izvolitve novega župana.

Ministrstvo poudarja, da se mora občinski svet sestati »čim prej«, saj je s pravnomočnostjo sodbe županu mandat že prenehal. 

»Da pa bi lahko stekli postopki za izvedbo nadomestnih volitev in da lahko funkcijo župana prevzame podžupan, se mora občinski svet sestati na seji in sprejeti tako imenovani ugotovitveni sklep, da je županu mandat prenehal. Z vsakim dnem po pravnomočnosti sodbe, ko seja ni sklicana, so organi občine v zamudi,« pojasnjujejo na ministrstvu.

Veljavna zakonodajna ureditev omogoča, da so organi občine vseskozi v polni postavi, pod pogojem, da izvedejo postopke, ki jih zakonodaja določa.

Posledice nesklica seje občinskega sveta in odgovornost

Župan je prvi varuh zakonitosti in mora sejo sklicati. Če bi župan že začel s prestajanjem zaporne kazni, bi sejo lahko sklical podžupan ali najmanj četrtina članov občinskega sveta.

V primeru, da je župan pravnomočno obsojen na nepogojno zaporno kazen, ne bi mogel izvrševati funkcije župana, kar bi ohromilo delo občine. V takšnem scenariju bi podžupan in člani občinskega sveta nosili odgovornost za škodo, ki bi posledično nastala občini. 

Občina določenih nalog namreč ne more izvajati brez župana - na primer predstavljanja in zastopanja občina, predlaganje občinskega proračuna.

Možnosti preprečevanja ali odlaganja nadomestnih volitev

Zakon omogoča, da (izredno) sejo občinskega sveta skliče najmanj četrtina članov občinskega sveta. 

S tem je preprečeno morebitno zavlačevanje ali preprečevanje začetka postopka nadomestnih volitev s strani župana, ki mu je mandat prenehal.

Vloga ministrstva za javno upravo

Ministrstvo za javno upravo poudarja, da ima avtonomija lokalne samouprave ključno vlogo, kar pomeni, da je odgovornost za spoštovanje zakonitosti na organih občine kot samostojne upravnopolitične oblasti. 

»Lokalna samouprava je ustavna kategorija, ki jo prebivalci uresničujejo v občinah, ki jih vodijo trije samostojni organi: župan, občinski svet in nadzorni odbor. 

Državni organi nimajo zakonskih pooblastil za poseganje v postopke, povezane z mandatom občinskih funkcionarjev,« so dejali.