Na pobočju srednjeveškega gradu v Negovi cveti ena najstarejših populacij travniške narcise, ki je pri nas zaščitena in ogrožena rastlina.
Vsako pomlad se travnik pod gradom Negova spremeni v pravljično belo preprogo. Rastišče bele narcise na tem območju Slovenskih goric velja za najstarejše znano ohranjeno rastišče travniške narcise pri nas.
Po ustnem izročilu naj bi tam cvetele že več kot sto let.
Čeprav uradnih zapisov o tem, kdo je posadil prve čebulice, ni, domačini verjamejo, da gre za eno najstarejših naravnih dediščin kraja.
Danes je to območje naravnega pomena – cvetje je zaščiteno in ga je prepovedano trgati ali puliti, podobno kot beli lokvanj v bližnjem Negovskem jezeru.
Pomladna atrakcija za pohodnike
V prvi polovici aprila, ko narcise običajno zacvetijo, Turistično društvo Negova-Spodnji Ivanjci organizira tradicionalni »Pohod med narcisami«.
Letos je pohod med jezovi in narcisami potekal minulo nedeljo, 6. aprila.
Dogodek privabi obiskovalce, ki uživajo v vonju in lepoti teh redkih cvetov.
Ključavnica, bedenica ali narcisa?
V Sloveniji je bela narcisa poznana pod različnimi imeni – med ljudmi so pogosta bedenica, gorski narcis ali celo ključavnica.
Strokovno jo poznamo kot Narcissus poeticus radiflorus. Po domače ji nekateri pravijo tudi fünkesnica.
Gre za čebulnico s pokončnim steblom, sivozelenimi listi in prepoznavnim belim cvetom, ki ima v sredini rumen privenček z rdečim robom.
Prav ta kontrast barv daje cvetu poseben čar.
Ogrožen zaklad narave
Čeprav narcisa raste po vsej Sloveniji, je danes vse redkejša.
Zaradi prekomernega nabiranja in uničevanja habitatov je uvrščena na rdeči seznam ogroženih rastlin in pravno zaščitena.
Ohranjanje naravnih rastišč, kot je tisto pod negovskim gradom, je ključno za ohranjanje biotske pestrosti in hkrati tudi pomemben del lokalne identitete. Narcise niso le estetski okras narave, ampak simbol povezanosti ljudi z okoljem.
