Veterinarji so pred dnevi sprejeli psa, katerega znaki kazali na ugriz kače. Od strupenjač v Prekmurju živi navadni gad, prisotnost modrasa še ni bila potrjena.
V minulem tednu so v večernih urah na Veterinarskem inženiringu Nabergoj prejeli klic starejše gospe iz Martjanec, da se njen pes po tem, ko se je vrnil s sadovnjaka čudno obnaša, pospešeno je dihal in imel ohromeljene sprednje tačke. Kot pravi Nabergojeva je »Vsaka nastala situacija kjer je prisotna tako huda bolečina, da povzroči delno paralizo, je resna in potrebna takojšnje obravnave.« Pes je bil pregledan in dobil sredstva proti bolečinam in tudi antihistaminik, za primer, če bi mogoče šlo za pik, saj točen vzrok poškodbe ni bil znan. Ker je naslednji dan, ko bi stanje moralo biti boljše, bila situacija še slabša, je pes dobil infuzijo in ker je bila Nebrgojevi še vedno sumljiva oteklina med plečkami je pomislila na ugriz kače. Po ponovljeni terapiji v popoldanskem času je pes ponoči umrl. V iskanju vzroka smrti je Nabergojeva našla rdečino na vratnem področju, pomodreli jezik, ter pljuča, želodec in prebavila polna krvi. Na vsakem rezu, ki ga je naredila, pa se kri ni strjevala.
Smrtnost pri psih odvisna od velikosti
Pri ugrizu kače, kjer je smrtnost pri ljudeh sicer redka, pri psu pa odvisna od velikosti. Pride lahko do preobčutljivostne reakcije, na mestu ugriza nastane oteklina, podpludba, vnetje okolnih bezgavk, medtem ko sistemski učinek povzroči motnje v strjevanju krvi, padec krvnega tlaka, oteženo dihanje in požiranje, ohromitev telesa, na koncu pa nastopi smrt zaradi ohromitve dihalnih mišic. Ker ta opis zelo spominja na zgoraj omenjeno situacijo, čeprav ni nihče videl, da je bila res kača, Nabergojeva pravi, da upravičeno sumi, da je vendarle šlo za kačji pik.
Ubijanje kač prepovedano saj so ogrožene in zavarovane
Naučiti se moramo sobivanja s kačami, kajti na njih lahko naletimo povsod, ob stoječih in tekočih vodah, v gozdu, na travnikih in ob njivah. V okolico hiše ne pridejo z namenom, da bi škodovale, temveč iščejo mesta za sončenje, hrano ali pa skrivališče pred plenilci in slabim vremenom.
Verjetnost pojavljanja kač ob hiši lahko zmanjšamo tako, da odstranimo morebitna skrivališča. Iz društva za preučevanje dvoživk in plazilcev sporočajo, da naj se vsi ti posegi nanašajo izključno na ožjo okolico hiše, drugi življenjski prostori pa naj se pustijo nedotaknjeni. V nobenem primeru pa kač ne smemo ubijati, saj so tako strupene kot nestrupene ogrožene in zavarovane. Njihova številčnost zaradi mnogih dejavnikov upada, zato je zmotno mišljenje, da se širijo zaradi zaraščanja kmetijskih zemljišč.
Od strupenjač v Prekmurju navadni gad
Še zdaleč pa niso vse kače strupene, v Prekmurju sta namreč najpogostejši kači belouška in smokulja, ki človeku nista nevarni. Od strupenjač v Prekmurju živi navadni gad, prisotnost modrasa pa še ni bila potrjena. Navadni gad zraste od 60 do 70 centimetrov, ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Strah pred strupenjačami v Sloveniji je pretiran, saj smrtnih primerov ni, že kar pomnimo.
Če pride do srečanja s kačo jo nežno privzdvignemo s palico in prenesemo v višje vedro ter jo izpustimo približno 500 metrov od hiše. Pred izpustom žival fotografirajte in pošljite posnetek na [email protected]. Obveščeni boste o vrsti kače. Če se kač bojite, pokličite Kačofon na številko 040 322 449.
