Dijaški domovi se soočajo z upadom vpisa. Med tistimi z najslabšim vpisom je tudi dijaški dom Murska Sobota. Ravnateljica opozarja, da se dijaški domovi ne praznijo sami, temveč zaradi nenehnih sprememb v državi.
Zasedenost dijaških domov po skoraj vsej Sloveniji vztrajno pada. Z zmanjševanjem vpisa se soočajo v skoraj vseh izmed 39 dijaških domov po državi, razen v Ljubljani in Mariboru. K temu, poleg socialne situacije, ki so posledica zaostrenih razmer v gospodarstvu, še dodatno pripomorejo nekateri državni ukrepi. Med tistimi, ki jim v prihodnjem šolskem letu kaže najslabše, je tudi dijaški dom Murska Sobota.
Nižanje zasedenosti, kljub večanju udobja
Dijaški dom Murska Sobota ima 152 postelj za dijake, učence in študente. Še do leta 2002 je kapaciteta znašala 240 postelj, saj so v sobah bile po tri postelje, danes je velika večina sob dvoposteljnih, nekaj tudi enoposteljnih. A kljub zmanjšanju kapacitet na račun povišanja udobja, se povprečna zasedenost dijaškega doma nenehno niža. V preteklem šolskem letu je povprečna zasedenost z dijaki znašala borih 28 %, v koledarskem letu 2012 pa doslej 36 %. Obeti za šolsko leto 2013/14 niso rožnati. Število trenutnih prijav kaže na 30 % nižji vpis dijakov kot v preteklem šolskem letu, vpis učence osnovne šole s posebnimi potrebami in študentov pa je zaenkrat ostal v enakem obsegu.
Najboljšo zasedenost so beležili v osemdesetih letih, takoj po izgradnji dijaškega doma, ko je povpraševanje presegalo nastanitvene kapacitete. Med vpisanimi je bilo tudi ogromno dijakov iz sosednje Hrvaške.
Dijaške domove praznijo nenehne spremembe v državi
Ravnateljica dijaškega doma Murska Sobota, Antonija Berden, ob zniževanju vpisa dijakov poudarja, da se dijaški domovi ne praznijo sami, temveč so za to odgovorne nenehne spremembe v državi, ki vplivajo na vpis dijakov oziroma odločitev staršev za vpis. Kljub marsikateri prednosti bivanja v dijaškem domu na poti samostojnosti in odraščanja mlade osebnosti, je v trenutni situaciji odločilen finančni moment. Berdenova ob tem izpostavlja predvsem širitev mreže srednješolskih programov, ukinitev štipendij za mlade do 18. leta, vsesplošno krizo v družbi ter subvencioniranje prevozov. Slednje sicer pozdravlja, a bi po njenem mnenju država v enaki meri morala subvencionirati tudi bivanje v dijaškem domu, v kolikor bi se dijak raje odločil za to. Cena bivanja v dijaškem domu je namreč enotna za vso Slovenijo ter fiksno določena s strani ministrstva. Znaša 208 eur mesečno in ni subvencionirana. Edina možnost subvencije je za bivanje drugega oziroma tretjega otroka iz iste družine v istem šolskem letu.
Kljub krizi poslujejo pozitivno
V dijaškem domu Murska Sobota kljub zaostrenim razmeram in zmanjšanju vpisa ostajajo nad gladino ter ne odpuščajo. Predvsem na račun drugih dejavnosti. Tako so že leta 1999 postali Youth Hostel, proste kapacitete tako skozi vse leto nudijo mladim in drugim, ki prihajajo v mesto kot udeleženci na taborih, prireditvah, športnih dogodkih, ekskurzijah in drugo. Skupna povprečna zasedenost dijaškega doma v letošnjem letu je tako bila 50-odstotna. Uspešnost poslovanja je moč pripisati tudi prehrambenim storitvam, kamor spada ponudba malic in cattering ter možnosti najema prostora.
