Vsi sklepi sprejeti, a brez pomislekov ni šlo: Župani kritični do prostorskega načrtovanja

V Odrancih je bila danes 113. redna seja Sveta Pomurske razvojne regije, na kateri so člani obravnavali več pomembnih razvojnih tem. 

Župani in drugi predstavniki regije so obravnavali deset točk dnevnega reda, pri čemer so bili vsi predlagani sklepi na koncu tudi sprejeti.

Med pomembnejšimi temami so bili poročilo o izvajanju splošnih razvojnih nalog v letu 2025, izvajanje dogovora za razvoj regije, priprava regionalnega prostorskega plana, regijske celostne prometne strategije, demografski izzivi v Pomurju ter predstavitev več razvojnih pobud in projektov.

Osrednji del je bil namenjen izvajanju Dogovora za razvoj regij ter predlogu Dodatka številka pet k temu dogovoru.

Ključna novost predlaganega dodatka je vključitev projekta »Tehnološko kompetenčni park Soboško jezero«, ki predvideva izgradnjo podjetniškega inkubatorja v Murski Soboti. 

Projekt, katerega nosilec je Mestna občina Murska Sobota, je bil konec leta 2025 izbran za porabo preostalih sredstev, februarja letos pa je zanj že pridobil soglasje ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. 

S tem je projekt bistveno bližje realizaciji, vendar dokončna vključitev in zagotovitev financiranja še nista potrjeni, saj mora biti Dodatek številka pet formalno sprejet in podpisan.

Na seji so obravnavali tudi spremembe nekaterih že vključenih projektov, in sicer nadgradnjo kanalizacijskega sistema v Gornji Radgoni, izgradnjo vodovoda Lendava–Pince s telemetrijo ter Učni užitni park Turnišče.

Pri vseh treh projektih je prišlo do povečanja vrednosti za več kot 20 odstotkov, kar po veljavni zakonodaji pomeni bistveno spremembo in zahteva dodatno regijsko obravnavo.

Člani sveta so se seznanili tudi z napredkom izvajanja Dogovora za razvoj Pomurske razvojne regije. V okviru dosedanjih štirih dodatkov je v dogovor vključenih 22 projektov s področij podjetništva, komunalne infrastrukture, zelene infrastrukture in mobilnosti, skupna vrednost sofinanciranja pa presega 31 milijonov evrov.

Regionalni prostorski plan sprožil obsežno razpravo

Najobsežnejša razprava se je razvila pri četrti točki dnevnega reda, posvečeni pripravi Regionalnega prostorskega plana Pomurje.

Predstavniki pripravljavcev so pojasnili, da gre za strateški prostorski akt, s katerim se občine in država dogovorijo o regionalnih in medobčinskih prostorskih ureditvah. Županom in članom delovne skupine je bil prvi osnutek že posredovan novembra lani, do konca aprila pa naj bi bil pripravljen drugi osnutek. Vzporedno se pripravljajo tudi obvezne strokovne podlage, med njimi krajinska zasnova za Goričko, urbanistična zasnova širšega mestnega območja Pomurja in okoljsko poročilo. Javna razprava naj bi predvidoma potekala od 1. junija do 1. septembra 2026.

Predstavniki pripravljavcev so poudarili, da je postopek drugačen kot pri občinskih prostorskih načrtih, saj javna razprava v tem primeru ni zadnja formalnost, temveč prostor za nadaljnji dialog, usklajevanja z občinami, resorji in drugimi deležniki.

Kljub temu so številni župani izrazili resne pomisleke. Kritični so bili predvsem do tega, da se po njihovem mnenju proces ni gradil dovolj od spodaj navzgor, ampak bolj po vnaprej določenih državnih izhodiščih. Opozarjali so, da se občine premalo sliši, da bi morali pripravljavci plan predstaviti po posameznih občinah in da je javna razprava v času poletnih počitnic neprimerna. Več razpravljavcev je opozorilo, da bi lahko tak dokument dolgoročno omejeval razvoj posameznih občin, predvsem obrobnih območij, ter da bi moral bolj odražati lokalne razvojne potrebe.

V razpravi je bilo večkrat poudarjeno tudi, da so naselja in razvojna središča že opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050, ki jo je sprejel državni zbor, vendar pa je bil obenem izražen jasen interes regije, da tudi v okviru regionalnega prostorskega plana čim bolj zaščiti razvojne možnosti širšega podeželja in obrobnih območij.

Po razpravi je svet sprejel sklep, da se je seznanil s postopkom priprave Regionalnega prostorskega plana Pomurje ter nadaljnjimi aktivnostmi. Obenem je sprejel tudi dopolnitev, da se morajo pripravljavec skupaj z izvajalci v času javne razprave obvezno uskladiti s posamezno občino in na občinah predstaviti regionalni prostorski plan. Sklep je bil sprejet.

Začetek priprave regijske celostne prometne strategije

Pri peti točki je bila predstavljena priprava Regijske celostne prometne strategije za Pomurje. Predstavniki pripravljavcev so pojasnili, da gre za sedemletni strateški dokument, ki bo opredelil glavne prometne cilje, ukrepe in projekte na ravni regije, z osnovnim ciljem boljše dostopnosti, večje prometne varnosti ter kakovostnejših pogojev za življenje.

Poudarjeno je bilo, da posamezne občine same težko celovito rešujejo prometne izzive, saj prometni tokovi ne sledijo občinskim mejam, zato je priprava regijske strategije logičen in potreben korak. Strategijo pripravlja konzorcij pod vodstvom Razvojne agencije Sinergija, v katerem sodelujejo tudi Urbanistični inštitut Republike Slovenije, ZUM Maribor in Biro za mobilnost. Pomembno vlogo bo imel tudi Pomurski center mobilnosti.

Ožja delovna skupina, v katero so vključeni predstavniki vseh 27 občin, naj bi se prvič sestala 7. maja. Do konca leta 2026 bo potekala analiza obstoječega stanja, dokument pa naj bi bil sprejet do konca septembra 2027.

Svet se je z informacijo seznanil. Pri glasovanju je bil en glas proti, sklep pa je bil sprejet.

Strategija regionalnega razvoja Slovenije in priprava novega razvojnega programa

Pod šesto točko so člani sveta obravnavali še informacijo o Strategiji regionalnega razvoja Slovenije 2026–2050 in pripravi strateškega dela Regionalnega razvojnega programa Pomurja za obdobje 2028–2034.

Predstavniki regionalne razvojne agencije so poudarili, da nastaja nov strateški okvir regionalnega načrtovanja. Tokrat se ne pripravlja celoten razvojni program po dosedanjem modelu, ampak najprej njegov strateški del, ki bo moral biti usklajen z državnimi strateškimi dokumenti in razvojno vizijo regije. Šele na tej podlagi bodo sledili nadaljnji koraki, med njimi prihodnji dogovor za razvoj regij, ki naj bi bil po novem bolj prilagojen posebnostim in razvojnim usmeritvam posamezne regije.

Svet se je z informacijo seznanil in sklep sprejel.

Podpora projektu športne dvorane z bazenom v Lendavi

Pri sedmi točki je občina Lendava predstavila projekt izgradnje večnamenske športne dvorane z bazenom, za katerega je januarja letos na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vložila vlogo za potrditev projekta kot športne infrastrukture širšega pomena.

Predstavnica občine je pojasnila, da so vlogi priložene vsebinske priloge in ustrezne pravne ter strokovne podlage. Namen predstavitve na seji sveta regije je bil seznanitev članov in pridobitev pozitivnega mnenja o projektu. Razprava je bila kratka, izražene pa so bile tudi želje po uspehu projekta. Sklep je bil soglasno sprejet.

Demografija kot eden ključnih izzivov Pomurja

Posebno pozornost so namenili tudi demografiji. V predstavitvi je bilo poudarjeno, da je Pomurje regija z najstarejšim prebivalstvom v Sloveniji, z najvišjo povprečno starostjo, ki znaša 46,9 leta, z najnižjim deležem mladih ter z izrazito negativnimi demografskimi trendi. Od leta 1991 je regija izgubila velik del prebivalstva, projekcije pa kažejo, da bi do leta 2050 lahko izgubila še do petino prebivalcev.

Izpostavljeno je bilo, da demografija ni le vprašanje rodnosti, temveč širša problematika, ki vključuje staranje prebivalstva, delovno aktivnost, priseljevanje, odseljevanje, socialno varnost, prostorski razvoj in pogoje za življenje vseh generacij. Kot odziv na to je bila predstavljena pobuda za ustanovitev Pomurske demografske skupine, v katero bi bili vključeni predstavniki vseh 27 občin, razdeljeni v štiri vsebinske podskupine. Naloga skupine bi bila priprava konkretnih ukrepov in akcijskega načrta za soočanje z demografskimi izzivi.

V razpravi so župani opozorili, da mora biti del demografske razprave tudi gospodarstvo, saj brez delovnih mest ni mogoče zadržati mladih v regiji. Hkrati je bilo večkrat izpostavljeno, da mora regija bolj poudarjati tudi svoje prednosti: kakovost življenja, prostor, varnost, naravne danosti in potenciale za zdravo življenje.

Svet je pobudo za ustanovitev Pomurske demografske skupine podprl in sklep sprejel.

Podpora izvedbi tekmovanja Ironman v Pomurju

Deveta točka je bila namenjena predstavitvi pobude za organizacijo tekmovanja Ironman 70.3 v Pomurju. Predstavnik pobudnikov slovenski triatlonec Aleš Suhadolnik je pojasnil, da bi lahko regija zaradi ravninskih tras, prometne dostopnosti, bližine treh držav in zadostnih namestitvenih kapacitet postala zelo primerna lokacija za takšen mednarodno prepoznaven športno-turistični dogodek.

Po ocenah organizatorjev gre za šport, ki nagovarja populacijo med 35. in 50. letom starosti z višjo kupno močjo, udeleženci pa praviloma na dogodke prihajajo s spremljevalci in na destinaciji ostanejo več dni. Zato bi imela prireditev ne le športni, temveč tudi pomemben gospodarski in promocijski učinek za regijo. 

 Suhadolnik je poudarili, da v tej fazi ne potrebujejo finančne podpore, ampak predvsem podporo lokalnega okolja za začetek postopkov z nosilci licence Ironman. Predvidena prva izvedba bi bila pred poletjem leta 2027, pogodba pa bi bila sklenjena za tri leta, za obdobje 2027–2029.

Svet je pobudo podprl in sprejel sklep o podpori izvedbi tekmovanja Ironman v Pomurju.

Predstavljen tudi projekt ESINERGY

Na koncu seje je bil predstavljen še projekt ESINERGY, financiran iz programa Interreg Podonavje, katerega skupna vrednost presega 2,5 milijona evrov. Namen projekta je izvajanje evropske direktive o obnovljivih virih energije in iskanje praktičnih rešitev, s katerimi bi lahko več gospodinjstvom, občanom in javnim objektom omogočili učinkovitejšo rabo obnovljivih virov energije.

Predstavljeni so bili pilotski primeri iz različnih držav, med njimi tudi slovenski pilot, v okviru katerega so preizkušali celovito upravljanje sončne energije, baterijskega sistema, polnilnic za električna vozila in obremenitve elektro omrežja. Rezultati pilotov kažejo, da je mogoče s takšnimi pristopi občutno zmanjšati konične obremenitve omrežja in povečati interno rabo proizvedene električne energije.

Predstavnik projekta je poudaril, da bodo občinam znova posredovali t. i. master plan s konkretnimi ugotovitvami in možnostmi uporabe rešitev v lokalnem okolju, predvsem pri načrtovanju javnih stavb in energetske infrastrukture.

Svet se je s projektom seznanil in sklep sprejel.