Skupna kmetijska politika kmetom pomaga tudi pri izboljševanju dobrobiti živali in trajnostnih praks na kmetiji.
V okviru strateškega načrta SKP 2023–2027 se spodbujajo ustrezni pogoji reje, kakovostna krma in skrb za zdravje živali. Kljub temu pa se kmetje pogosto sprašujejo, katere izboljšave so obvezne in katere lahko prinesejo tudi finančno podporo.
Tokrat se je mlada kmetovalka Anja na kmetijsko svetovalno službo obrnila z vprašanji glede reje krav molznic, oskrbe telet in uporabe lastne krme.
Z njo se je pogovarjal Filip Vakaj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, enota Ljutomer.
Osnovni pogoji reje kot temelj
Med ključnimi dejavniki dobre reje sodijo prezračevanje, osvetlitev, dovolj prostora ter pravilno napajanje živali. Gre za osnovne standarde, ki jih morajo kmetje izpolnjevati.
Posebej pomembna je oskrba telet takoj po rojstvu. Pravočasno napajanje s kolostrumom vpliva na zdravje in razvoj živali, saj se sposobnost absorpcije hranil hitro zmanjšuje.
Lastna krma in dobrobit živali
Uporaba lastne krme je po mnenju strokovnjakov dobra praksa, vendar mora biti kakovostna in po potrebi tudi analizirana.
»To, da se osredotočite čim več na lastno krmo, je zelo dobro, predvsem iz ekonomskega vidika,« poudarja Vakaj, a hkrati opozarja, da lastna krma ne pokrije vedno vseh potreb živali.
Katere izboljšave prinašajo podporo?
Niso vse izboljšave na kmetiji upravičene do plačil iz Skupne kmetijske politike. Osnovni pogoji, kot so ustrezno prezračevanje, osvetlitev, napajanje in minimalni prostorski standardi, sodijo med obvezne zahteve, ki jih mora rejec zagotoviti že sam.
Dodatne izboljšave pa lahko kmetom prinesejo tudi finančno podporo v okviru ukrepov dobrobiti živali. Med njimi so na primer paša krav molznic, ki živalim omogoča več gibanja in stik z naravnim okoljem, ter ureditev izpustov, kjer so živali lahko na svežem zraku tudi izven pašne sezone.
Pomembno vlogo imajo tudi izboljšave pri reji telet, kot so večji boksi z nastiljem in skupinska reja. Takšne rešitve omogočajo več prostora, boljše počutje in naravnejše vedenje živali, kar je eden ključnih ciljev sodobnega kmetijstva.
Cilj so zdrave živali in kakovostna pridelava
Čeprav je pravil veliko, je njihov osnovni namen izboljšanje pogojev reje in dobrobiti živali.
Boljši bivalni pogoji, kakovostna krma in ustrezna oskrba se neposredno odražajo v zdravju živali, njihovi vitalnosti ter posledično tudi v kakovosti pridelave. To velja tako za prirejo mleka kot za meso.
Dolgoročno tak pristop prispeva tudi k večji stabilnosti kmetije, boljšim ekonomskim rezultatom in trajnostni pridelavi, ki je vse pomembnejša tako za kmete kot za širšo družbo.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
