Peter Štumpf se je pred odhodom v Koper v pogovoru, ki ga je objavila televizija IDEA v svoji oddaji Aktualno, ozrl na opravljeno delu v svojem domačem Prekmurju in pravi, da je najbolj vesel tega, da je z duhovniki in verniki uspel ohraniti vero.
Do nedavnega še murskosoboškega škofa je premestitev v koprsko škofijo presenetila. Zanjo je nekaj dni pred uradno premestitvijo vedela le peščica najožjih sodelavcev.
»Nekako sem pričakoval, da se bom tu postaral, kot se temu reče, doživel tudi tisto cerkveno upokojitev pri 75 letih. Vendar se je življenje tokrat, tudi po papeževi volji, obrnilo drugače in sicer kot pravijo, iz Goričkega v Piran. No, jaz bi rekel iz Murske Sobote v Koper,« je povedal Peter Štumpf.
Vedno se je bal, da bi nekdo zaradi njega izgubil vero
Škofijo Murska Sobota je vodil pol drugo desetletje, pred odhodom na Obalo pa ocenjuje tudi rezultate svojega dela na skrajnem severovzhodu države.
»Moram reči, da sem najbolj vesel tega, da smo ohranili vero. Tako jaz, duhovniki in seveda tudi mnogi ljudje. Vedno sem se bal, da bi nekdo zaradi mene izgubil vero,« je za televizijo IDEA dejal Štumpf.
Se Prekmurci res dajo (pre)hitro prepričati?
Svoje rojake Prekmurce je Štumpf v času svojega škofovanja spoznal v nekoliko drugačni luči.
»Prekmurci se dajo včasih hitro prepričati od ljudi, ki do njih niso najbolj dobronamerni. To ni kritika, ampak spoznanje, ki je del tega mojega petnajstletnega opazovanja, bivanja z ljudmi, poslušanja in pa hkrati tudi videnja njihovih rekacij,« je dejal Štumpf.
Njegove poteze niso bile namenjene maščevanju
Verniki so se na nekatere odločitve škofa odzvali precej burno. Predvsem na premestitve duhovnikov, odhod patrov minoritov iz romarskega središča v Turnišču in nameravani ukinitvi birmanskih botrov.
»Vse, kar sem govoril, vsaka moja poteza, ni imela namena maščevati se komu, ampak sem imel vedno dober namen, kako zavarovati škofijo ali pa jo tudi utrditi v smislu zakonika cerkvenega prava, kateremu je vsak škof tudi zavezan. Včasih je to uspevalo, včasih mogoče manj, ampak vsak ima svojo misel in vsak si lahko daje svojo sodbo,« je povedal škof Štumpf.
Je tedensko romanje na Ptujsko Goro res vera ali le čustvena navezanost?
Škof Peter Štumpf se je dotaknil tudi dejstva, da precejšnji del vernikov iz turniške župnije pogosto odhaja na maše na Ptujsko Goro, kjer po odhodu iz Turnišča zdaj službujejo patri minoriti.
Ocenil je, da to ni zrelo in da namesto za vero gre le za čustveno navezanost.
»Patri minoriti so se sami odločili, da grejo od tukaj, to so sprejeli tudi turniški patri in so dejansko sodelovali pri tem procesu njihovega odhoda s tem, da so dali zeleno luč, da odidejo.
Ampak v njihovem odhajanju, na žalost, se ni zgodilo to, da bi prevzeli to vlogo in odgovornost, da bi ljudem jasno povedali, mi smo se tako odločili, gremo, prosim, pustite škofa na miru,« je izpostavil Štumpf in dodal, da je čista neresnica, da bi minoriti ostali v Turnišču, če bi sam kot škof to hotel.
Štumpf: »Na žalost, se niti najmanj nisem nikdar zasmilil ljudem«
Štumpf se je v pogovoru dotaknil tudi nekdanjega beltinskega župnika Alojza Benkoviča, ki ga sicer ni omenil poimensko, a je govoril o župniku, ki naj bi v župniji v Beltincih povzročil veliko premoženjsko škodo in je hkrati v postopku pred cerkvenim sodiščem zaradi kršenja celibata.
»To so bile moje velike preizkušnje, velike bolečine. Na žalost, se niti najmanj nisem nikdar zasmilil ljudem,« je še v televizijskem pogovoru dejal Štumpf.
Bi bilo res bolje, da murskosoboško škofijo vodi nekdo, ki ni iz Pomurja?
Peter Štumpf verjame, da bi bilo za murskosoboško škofijo bolje, da jo vodi nekdo od drugod, ki ne izhaja iz pomurskega prostora.
Duhovnikom po celotni škofiji je napisal posebno pismo.
»Kjer sem zelo jasno zapisal: 'Sedaj prihaja novi škof, sprejmite ga z ljubeznijo, s spoštovanjem, molite za njega, vi naredite prvi korak do njega, ne čakajte, da bo on naredil prvi korak do vas, ker vsak človek, ki prihaja v novo okolje, mora najprej videti, kje je, težko se znajde, ne pozna ljudi, ne pozna situacije,« je še povedal Štumpf.
Most za povezovanje in upanje za prihodnost
Tako kot v Murski Soboti, bo tudi v Kopru deloval v dvojezični škofiji. Italijanščino dobro obvlada, kot je dejal, precej bolje kot se je uspel naučiti madžarščine. Med Mursko Soboto in Koprom bo poskušal zgraditi most.
»V tem smislu sicer ne gre toliko za vračanje domov, ampak nekako iskanje načinov, kaj bi lahko ta most še naredil v Sloveniji, da bi v cerkvi na Slovenskem bolj povezani, pa tudi v naši domovini kot Sloveniji, da bi nas nekako stvari, take lepe povezovale in nekako tudi dajale upanje za prihodnost,« je še v pogovoru, ki so ga pripravili kolegi na televiziji IDEA povedal Štumpf.
