Specialistka parodontologije Sara Brinar opozarja, da vnetje dlesni ni le estetski problem, temveč vpliva na celotno telo.
Parodontalna bolezen oziroma vnetje obzobnih tkiv je ena najpogostejših zobozdravstvenih težav, a jo je mogoče uspešno zaustaviti, če jo odkrijemo pravočasno.
V tokratni oddaji Svetovalni studio na televiziji IDEA je o omenjeni bolezni spregovorila Sara Brinar, specialistka parodontologije v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
»Parodontologija se ukvarja z boleznimi, ki se običajno začnejo v dlesnih, a lahko napredujejo tudi v kosti in vezi, ki držijo zob,« je pojasnila.
Najpogostejša diagnoza je vnetje dlesni, ki je omejeno le na površino. Če ga ne zdravimo, se lahko razširi globlje in povzroči raztapljanje čeljustne kosti, kar vodi v majavost ali celo izgubo zob.
Povezava z drugimi boleznimi
Brinar je poudarila, da vnetje dlesni vpliva tudi na splošno zdravje. »Gre za rano, skozi katero bakterije vstopajo v krvni obtok.
Dokazane so povezave s srčno-žilnimi obolenji, sladkorno boleznijo in prezgodnjim porodom,« je opozorila.
Zgodnje odkrivanje bolezni je zato ključno. Najpogostejši znak je krvavenje dlesni, ki ga bolniki pogosto napačno razumejo.
»Mnogi mislijo, da krvavijo zaradi ščetkanja ali nitkanja in zato to opustijo. A posledice so ravno nasprotne – vnetje napreduje,« je dodala.
Preprečevanje se začne doma
Za zdrave dlesni je najpomembnejša redna in temeljita ustna higiena. »Zobe moramo ščetkati vsaj dvakrat na dan in redno čistiti medzobne prostore,« je poudarila Brinar.
Posebej pomembna je pravilna tehnika in uporaba ustrezne ščetke. Mehkejše ščetke so primerne za ljudi s tanjšimi dlesnimi, trše pa za tiste z debelejšimi.
Poleg tega je priporočila zobne paste s fluoridom, predvsem zaradi zaščite zobne sklenine. »Pogosta napaka je, da ljudje ne čistijo medzobnih prostorov, ker se ustrašijo krvavenja. A ravno tam se vnetje najhitreje začne,« je dodala.
Kadilci in sladkorni bolniki bolj ogroženi
Na potek bolezni vplivajo tudi zunanji dejavniki, kot so stres, kajenje in sladkorna bolezen.
»Pri kadilcih je prekrvavitev slabša, zato opozorilni znaki, kot je krvavenje, pogosto sploh niso opazni. Celjenje po zdravljenju je tudi počasnejše,« je pojasnila Brinar.
Pri sladkornih bolnikih je povezava obojestranska – neurejena sladkorna bolezen pospešuje napredovanje parodontalne bolezni, hkrati pa ta otežuje uravnavanje sladkorja v krvi.
Zdravljenje v murskosoboškem zdravstvenem domu
V Zdravstvenem domu Murska Sobota deluje specialistična parodontološka ambulanta, kjer sprejemajo paciente, napotene s strani osebnih zobozdravnikov.
»Najprej opravimo pogovor o težavah, navadah in splošnem zdravju, nato sledi temeljit pregled in analiza rentgenskega posnetka,« je opisala Brinar.
Zdravljenje običajno poteka nekirurško, z odstranitvijo bakterij in temeljitim čiščenjem koreninskih površin. Če se stanje ne izboljša, sledi kirurški poseg, s katerim se obzobni žepi dodatno očistijo ali preoblikujejo.