Katere priložnosti za razvoj podeželja prinašata pristopa LEADER in CLLD ter kakšno vlogo imajo pri tem lokalne skupnosti?
V novi oddaji AgriNextGen – Nova generacija trajnostnega kmetijstva na televiziji IDEA je bil gost Jasmin Kukec iz Lokalne akcijske skupine Goričko.
Pogovor je osvetlil pomen lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, ter konkretne učinke projektov na podeželju.
LEADER in CLLD kot temelj lokalnega razvoja
LEADER in CLLD sta pristopa razvoja podeželja v okviru evropskih politik, pri katerih je v ospredju lokalna skupnost. Ne gre za klasična ukrepa ali razpisa, temveč za način, kako se evropska sredstva razdeljujejo in uporabljajo na terenu.
LEADER je starejši pristop, ki temelji na načelu razvoja »od spodaj navzgor«. To pomeni, da prebivalci sami prepoznajo potrebe svojega okolja in predlagajo projekte, sredstva iz kmetijskega sklada pa se usmerjajo v te lokalne pobude. Ključna ideja je, da o razvoju odločajo ljudje na terenu.
»Sam LEADER v Evropi, v Evropski uniji obstaja že dobrih 35 let, v Sloveniji smo pa s tem pobudo pričeli leta 2007,« je povedal Kukec.
CLLD je nadgradnja tega pristopa, saj deluje po enakem principu, vendar vključuje širše financiranje iz več evropskih skladov. To omogoča bolj raznolike projekte, ne le na področju kmetijstva, ampak tudi podjetništva, turizma in kakovosti življenja.
V praksi oba pristopa potekata preko lokalnih akcijskih skupin, ki povezujejo občine, gospodarstvo in civilno družbo ter skrbijo za pripravo projektov in razvojnih strategij območja.
Povezovanje kot ključ do uspeha
Eden najpomembnejših elementov pristopa LEADER je sodelovanje med različnimi akterji – občinami, podjetniki, kmeti in nevladnimi organizacijami.
Lokalne akcijske skupine pri tem ne delujejo le kot razdeljevalci sredstev, temveč kot podporno okolje, ki pomaga pri razvoju idej, iskanju partnerjev in pripravi projektov.
Lokalna partnerstva kot jedro odločanja
V ospredju so lokalne akcijske skupine, ki združujejo javni sektor, gospodarstvo in civilno družbo. Njihova naloga je povezovanje ljudi, prepoznavanje izzivov ter priprava razvojnih projektov.
Takšen model omogoča, da odločitve sprejemajo tisti, ki okolje najbolje poznajo. Prav zato projekti pogosto bolj učinkovito naslavljajo realne potrebe podeželja.
LAS Goričko: Izzivi in priložnosti regije
LAS Goričko pokriva območje 11 občin z več kot 35.000 prebivalci. Gre za tipično podeželsko območje, ki se sooča z izzivi, kot so staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in slabša dostopnost storitev.
Hkrati pa ima regija pomembne razvojne potenciale, predvsem na področju naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega turizma.
»To zadevo vzamemo kot priložnost, ne kot neko oviro,« je o omejitvah, kot je Natura 2000, dejal Kukec.
Strategija razvoja: od podjetništva do kakovosti življenja
Strategija lokalnega razvoja LAS Goričko temelji na vključevanju lokalnih deležnikov in je usmerjena v štiri ključna področja: razvoj podjetništva in turizma, izboljšanje kakovosti življenja, varovanje dediščine ter vključevanje ranljivih skupin.
Pomemben poudarek je tudi na ekološkem kmetijstvu in razvoju lokalnih produktov, ki lahko povečajo dodano vrednost na podeželju.
Projekti že v izvajanju
V aktualnem programskem obdobju 2023–2027 so prvi projekti že v teku. Po lanskem javnem razpisu je bilo odobrenih več projektov, ki so zdaj v fazi izvajanja na terenu.
Izkušnje iz prejšnjega obdobja kažejo na velik pomen teh sredstev za razvoj območja – od podpore podjetništvu do naložb v infrastrukturo in povezovanja lokalnih ponudnikov.
»Ljudje, ki tu živijo, sami najbolj vedo, kje so težave, kaj bi radi rešili,« poudari Kukec.
Dolgoročni razvoj podeželja
Pristopa LEADER in CLLD nista usmerjena le v kratkoročne učinke, temveč v trajnostni razvoj. Projekti pogosto prinašajo dolgoročne koristi – bodisi v obliki novih produktov, izboljšane infrastrukture ali okrepljenega sodelovanja v lokalnem okolju.
S tem postajata pomemben mehanizem skupne kmetijske politike, ki spodbuja razvoj podeželja na podlagi lokalnih pobud in znanja.
*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
