Branje kot preventiva.
Vsako leto septembra obeležujemo svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa je tudi Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni.
Ob tej priložnosti je za Aktualno na na televiziji IDEA spregovorila Tatjana Krajnc Nikolič, specialistka socialne medicine in javnega zdravja pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Murska Sobota, ki je osvetlila pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, stigmo, ki jo še vedno spremlja, ter napovedala dogodek Branje za dušo in možgane.
Bolezen, ki zaznamuje bolnike in svojce
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence in predstavlja velik javnozdravstveni problem.
V Sloveniji je bilo leta 2018 približno 35.000 obolelih, leta 2025 jih je že okoli 40.000, do leta 2030 pa se pričakuje, da bo število zraslo na 45.000.
»Če temu številu prištejemo še svojce, ki skrbijo za bolnike, postane jasno, da gre za izziv, ki presega posameznika in prizadene celotne družine,« je poudarila Krajnc Nikolič.
Posebej kritično je, ker sta kar dve tretjini obolelih žensk.
Ker so ženske pogosto osrednje skrbnice v družinah, bolezen zruši obstoječe ravnovesje in postavi dodatne izzive pred svojce.
Težave zgodnjega prepoznavanja bolezni
Eden največjih problemov Alzheimerjeve bolezni je, da se razvija počasi in postopoma. Simptomi so lahko dolgo časa neopazni ali pa jih svojci pripisujejo starosti.
»Pozabljivost sama po sebi še ni demenca, razlika pa je, ko človek ne pozabi le na sestanek, ampak povsem izgubi občutek za obveznosti,« je opozorila sogovornica.
Pravočasno odkrivanje bi lahko upočasnilo napredovanje bolezni, podaljšalo kakovost življenja in razbremenilo svojce. A bolezen ostaja stigmatizirana, bolniki in njihove družine o njej neradi spregovorijo.
Preprečevanje z aktivnostjo možganov
Branje, reševanje križank, druženje in aktivno življenje so med najučinkovitejšimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje ali vsaj upočasnjevanje demence.
Aktivnost možganov je po besedah Krajnc Nikolič ključnega pomena.
Korak k večji ozaveščenosti
Čeprav spremembe prihajajo počasi, vsako leto več pogovorov in dogodkov pomaga zmanjševati stigmo.
Tako kot smo nekoč stigmatizirali visok krvni tlak ali rak, se tudi pri demenci odnos spreminja. Potrebni so majhni koraki, a vsak pogovor šteje,« je dodala.
