Darila nekoč niso bila v ospredju, a so imela močan simbolni pomen za družino.
Božično-novoletni prazniki danes veljajo za čas lučk, obdarovanja in druženja, a njihov pomen se je skozi desetletja močno spremenil.
Marsikateri običaj, ki je nekoč zaznamoval december, je izginil ali se preoblikoval, nove navade pa so pogosto povezane s potrošništvom in globalnimi vplivi.
O tem je v oddaji Pomurski dnevnik na televiziji IDEA spregovoril novinar in etnolog Boštjan Rous.
Od treh božičev do globalne zgodbe
Rous je poudaril, da je današnja podoba praznikov precej oddaljena od nekdanjih običajev.
»Bolj malo je ostalo tistega izvornega pristnega,« je povedal in dodal, da je tudi naš prostor zaznamovala globalizacija, ki je prinesla širšo, pogosto ameriško praznično zgodbo.
Spomnil je, da so nekoč govorili o treh božičih - božiču, novem letu in prazniku svetih treh kraljev. Prvi božič je bil izrazito družinski, obdarovanje pa skromno, a dovolj pomenljivo, da je ostalo v spominu in se prenašalo na mlajše generacije.
Pozabljeni običaji in praznična pravila
Po besedah Rousa božično drevo nekoč ni bilo samoumevno pri vsaki hiši. Pogosto je simbol praznika predstavljala le okrašena vejica nad vrati.
Novo leto je bilo manj poudarjeno kot danes, razen v mestih, kjer je imelo nekoliko bolj slovesen značaj.
Spregovoril je tudi o pravilih, ki so se jih ljudje še ne tako dolgo nazaj držali. Na novoletni dan je moral v hišo prvi vstopiti moški, za večerjo pa ni smela biti perutnina.
»Svinja je rinila naprej, perutnina pa je praskala nazaj,« je pojasnil pomen teh simbolov.
Med vražami, solsticijem in prihodnostjo praznikov
Rous je ocenil, da se stare vraže večinoma izgubljajo, saj jih nadomeščajo novi običaji in sodobni spektakli. Ob tem je spomnil na pomen zimskega solsticija, ki sega v čas pred krščanstvom, ko so se ljudje bali slabljenja sončne moči in se veselili njenega ponovnega naraščanja.
»Čas svoje prinaša in mimo tega ne moremo,« je poudaril ter dodal, da se bodo prazniki tudi v prihodnje spreminjali.
Po njegovih besedah bodo čez desetletja prihodnje generacije presojale tudi naše današnje navade.
