Darovanje krvi je marsikomu že rešilo življenje. Na krvodajalskem avtobusu Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor so mimoidoči lahko izvedeli svojo krvno skupino, se vpisali v bazo krvodajalcev in obnovili znanje o izvajanju umetnega dihanja.
Največ oseb v Sloveniji je krvne skupine A RhD pozitivne.
»Takoj za njo je 0+. Nasploh je najmanj pogosta AB in, seveda, ker je nekje znotraj vsake skupine okrog 16 procentov Rh negativnih, tako da so najredkejši AB negativni,« nam pojasni Bojana Bizjak, predstojnica Centra za transfuzijsko medicino.
Umetno dihanje
Nujno je ozaveščanje tudi o izvajanju umetnega dihanja. Kako torej oživljati odraslo osebo? V prvi fazi je pomembno ugotoviti, ali je oseba pri zavesti in ali diha.
»Odraslega človeka začnemo oživljati s 30 stisi, torej stiskamo prsni koš, naše roke so na sredini prsnega koša, stiskamo v globino pet do šest centimetrov s frekvenco 100 do 120 na minuto,« pojasni Marjana Volavšek, predavateljica na Rdečem križu Maribor.
Kako pa je oživljati dojenčke in otroke?
»Pri otroku in pri dojenčku začnemo zmeraj s petimi vpihi. Se pravi, pri dojenčku je glava ravna, pri otroku malo nazaj. In napravimo pet vpihov. Potem nadaljujemo s 30 stisi in dvema vpihoma,« še dodaja Marjana Volavšek.
Redno darovanje
Zaradi dobro razvitega sistema krvodajalstva ostaja Slovenija samooskrbna, a je za to nujno potrebno dnevno darovanje krvi.
»Kri tudi ni trajna dobrina, se pravi, ne moremo je shranjevati več kot samo omejen čas. Se pravi, moramo mi poskrbeti, da vsak teden poberemo med 200 in 300 doz krvi, kar je potrebno za naš konec Slovenije, za zdravstveno službo,« nam pojasni Metod Dolinšek, sekretar mariborske območne enote Rdečega križa Slovenije.
Koliko ljudi je oskrbljenih z enim odvzemom?
Iz enega odvzema lahko oskrbijo kar tri osebe, v primeru nesreče pa bolnik dobiva tako imenovano polno kri.
»Posebej damo sveže zmrznjeno plazmo, to je ta tekoči del krvi, ki vsebuje predvsem faktorje strjevanj, ta ima rok trajanja tri leta.
Potem so eritrociti ali rdeče celice, ki so potrebni pri slabokrvnosti, krvavitvah in v primerih, ko jih nujno potrebujejo bolniki. Rok uporabe je 42 dni.
Najmanjšo dobo hranjenja, torej pet dni, pa imajo trombociti, ki so odločilni pri strjevanju,« še doda predstojnica Centra za transfuzijsko medicino.
Darovanje v Avstriji
Medtem ko je darovanje krvi pri nas dobrodelno, je v tujini to plačljiva storitev.
»Še vedno potekajo krvodajalski plačljivi odvzemi krvi v Avstriji. Potrebno in pomembno je tukaj poudariti, da gre v primeru Slovenije za dobrodelno dejavnost. Vsak se sam odloči in to naredi zaradi tega zavedanja, da pomaga soljudem,« še izpostavi Dolinšek.
Primanjkovanje krvi v Sloveniji
Tako marsikateri Slovenec kri proti plačilu raje daruje v Avstriji. Pri nas pa določene krvne skupine primanjkujejo.
»Torej v severovzhodni Sloveniji, ki jo pokrivamo skupaj z obema enotama za transfuzijsko dejavnost v Murski Soboti in pri bolnišnici Ptuj, skupaj skrbimo za preskrbo v celotni tej regiji.
V tem trenutku nekako najbolj primanjkuje nula pozitivnih in pa nula negativnih,« izpostavlja Bizjak.
Ozaveščanje ljudi na ulicah je zaradi pojava koronavirusa še bolj pomembno. V poletnih mesecih centri beležijo pomanjkanje krvi, medtem ko je oživljanje lahko potrebno tudi za pomoč vašim najbližjim.
