Foto: Vanessa Tivadar Photography (Grins mikrozelenje)
Z gojenjem mikrozelenjave sta Gašper in Nuša Barbič najprej začela zgolj iz veselja, potem sta navdušila še prijatelje in znance. Njuno mikrozelenje je zdaj postalo prava blagovna znamka, z njim pa zalagata pomurske gostilne, zdravilišča in ostale kupce.

Številnim je pojem mikrozelenje še vedno neznan, kljub temu, pa ga ne bi smeli zanemarjati. Mikrozelenje namreč ponuja številne prednosti in zdravstvene koristi, poudarjajo v podjetju Grins mikrozelenje, ki ga vodita Gašper in Nuša Barbič.

Kaj je mikrozelenje?

Mikrozelenje so mladi poganjki rastline. Predpona »mikro« dejansko pomeni, da gre za zelo mlado obliko zelenjave, ki še nima izgleda odrasle zelenjave, torej je starejša od kalčkov in veliko mlajša od »baby« zelenjave.

»Od kalčkov se loči, ker ima že vsaj dva klična lista in s tem več vitaminov in mineralov. Dodaja se k hrani brez toplotne obdelave, zato ohranja vse hranilne vrednosti,« razlaga Nuša Barbič, lastnica znamke Grins mikrozelenje. 

Kot pojasnijo v podjetju Grins, je glavna razlika med kalčki in 'zelenčki', kot pravijo mikrozelenju, to, da se pri mikrozelenjavi v prehrani uporablja nadzemeljski del, ki vsebuje več vlaknin in hranil kot kalčki, ki se kalijo v kalilniku in se pojejo s koreninami vred.

»Mikrozelenje je bogat vir vitaminov, razstruplja telo in krepi imunski sistem«

Mikrozelenje zaradi zdravilnih lastnosti uvrščajo med super živila, vsebuje namreč visoko koncentracijo vitaminov, mineralov, beljakovin, aminokislin, encimov, koencimov in vlaknin. Hkrati pa je tudi odličen vir klorofila in likopena, podpira razstrupljanje in izločanje težkih kovin in pesticidov.  

»Mikrozelenje je bogat vir vitaminov C, E in K, pomembno vpliva tudi na imunski sistem. Ker tovrstno zelenjavo uživamo povsem svežo, prav tako ne izgubi hranljivih snovi, kot se to zgodi pri zelenjavi, ki jo termično obdelamo. Mikro brokoli ima na primer tudi do 40 krat več vitaminov in mineralov kot odrasla rastlina brokolija,« razloži Nuša Barbič.

»Sploh o pšenični in pirini travi je bilo narejenih že veliko raziskav, o tem kakšne zdravilne učinke ima. Vsebuje veliko kolorofila, vnaša kisik v telo in ga pomaga razstrupljati,« še doda. 

Barbičeva menita, da je mikrozelenjava hrana prihodnosti. Kljub številnim koristnim učinkom pa je ta vrsta hrane v našem okolju še manj poznana, zato je njuno poslanstvo tudi, da informirata o njej. 

Vzgajanje 'zelenčkov'

Tovrstno mikrozelenjavo se goji v velikosti od dveh do deset centimetrov, gojenje pa traja približno 20 dni. Vzgajamo jo lahko na zemlji ali na različnih posebnih rastnih podlogah.

Hitre vrste mikrozelenja rastejo nekje od sedem do deset dni, srednje hitre vrste od 14 do 20 dni, nekatere pa tudi od 20 do 25 dni. Sicer pa so vsa semena, ki jih uporabljajo v podjetju Grins za vzgojo tovrstnih rastlin, organska in ekološka. 

Pri vzgoji mikrozelenjave, ki raste v posebnih platojih oziroma posodicah, se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva in mineralna gnojila. Za to pridelavo je prav tako značilna nizka poraba vode, saj raste mikrozelenjava v okolju, v katerem se kontrolira temperaturo, vlago in svetlobo.

»Poleti, ko je sezona, gojimo mikrozelenjavo v rastlinjaku, sicer pa v notranjih prostorih, saj je tako tudi proizvodnja bolj stalna,« pojasni Gašper.

O ideji mikrozelenja, začetkih in viziji podjetja

Z gojenjem mikrozelenjave sta mlada podjetnika, Gašper in Nuša Barbič iz Bakovec, najprej začela zgolj iz veselja, potem pa sta z njim navdušila še družino, prijatelje in znance. Zdaj je iz njune majhne pridelave zrasla prava blagovna znamka, pod katero vzgajajo različne vrste rastlin.

O tem, zakaj sta se odločila za pridelavo mikrozelenja ter kakšna je vizija podjetja pa povesta naslednje: 

»Z vzgojo in sočenjem pšenične trave se je ukvarjal že moj dedek in potem oče, tako, da mi je ta že od majhnega blizu. Zaradi ljubezni do rastlin sem se odločil za poklic vrtnarja. Mikrozelenje vzgajam predvsem zato, ker ga želim približati ljudem, jim nuditi lokalni pridelek,« pravi Gašper Barbič.

Razmišljata o širitvi proizvodnje

Glede na vse večje povpraševanje po izdelkih podjetja Grins mikrozelenje, tako od posameznikov kot tudi do gostiln in zdravilišč, si lastnika želita, da se bo podjetje tudi v prihodnje še razvijalo. Razmišljata o širitvi proizvodnje, povezovanju različnih elementov v celoto ter o novih produktih. 

Kot dodajata, »v zadnjih letih se razvija vertikalno kmetijstvo, kjer na manjših površinah lahko pridelujemo večje količine hrane brez pesticidov in mineralnih gnojil.

Zaradi kontroliranega okolja je zagotovljena konstantna rast in redni pridelek. Naša vizija je povezati različne elemente v celoto ampak to naj zaenkrat ostane še skrivnost.«

V ponudbi več različnih vrst mikrozelenja

V podjetju Grins gojijo več različnih vrst mikrozelenja. V njihovi stalni ponudbi je skoraj 20 različnih vrst, in sicer gojijo grah, rukolo, rdeče zelje, sončnico, amarant, baziliko, boreč, brokoli, čebulo, gorčico, redkev, piro, rdečo peso, rdečežilno kislico, vrtno krešo, koriander, koper, mungo fižol in tatarsko ajdo.

Ukvarjajo se tudi s pridelavo pšenične in pirine trave, ki se uporablja za sočenje. Kot doda lastnica, pa se radi prilagajajo strankam in njihovim željam ter potrebam.

»Radi raziskujemo in preizkušamo nove sorte, tudi na željo strank se doda kakšna nova vrsta mikrozelenja v ponudbo.« 

Najbolj priljubljeni pridelki so grah, rdečežilna kislica in boreč, ti so nepogrešljivi predvsem v gostinstvu, za domačo uporabo pa stranke rade preizkušajo različne vrste.

V prihodnje si želita v ponudbo vključiti še rezano mikrozelenjavo. Razmišljata pa tudi o liofiliziranem mikrozelenju, ki se lahko zdrobi v prah oziroma v začimbno mešanico, kljub temu pa še vedno ohrani vse svoje hranilne vrednosti.

Zanima ju tudi užitno cvetje, tako suho kot sveže, ki se v kulinariki čedalje bolj uporablja.

Grins s pridelki oskrbuje gostince, zdravilišča in posameznike

Kot pojasnita lastnika Grins, so v Prekmurju in okolici 'zelenčke' dobro sprejeli, veliko je tudi takšnih, ki so se s tovrstno hrano srečali prvič. Tisti, ki mikrozelenje poznajo že dlje časa pa so zelo veseli, da se je začela tudi lokalna prozvodnja. 

Z njunimi pridelki oskrbujeta tudi kar nekaj pomurskih gostiln, prav tako jih prodajata toplicam, zdraviliščem in končnim kupcem.

»Strankam damo platoje z že zrelo zelenjavo, ki pa še vedno raste, po potrebi jo lahko tudi porežejo. Ko jo prevzamejo, je najbolje, da jo hranijo na sobni temperaturi in jo postrežejo čim bolj svežo. Če pa jo porežejo in dajo v suhe posodice, jo bodo v hladilniku lahko shranili še tri do pet dni,« pojasni Gašper Barbič.

Mikrozelenje se sicer uporablja kot dodatek k jedem, vizualno izboljša izgled jedi, poskrbi za boljši okus in teksturo. Odlično se poda na primer na kruh z namazom, v solate, pa tudi na testenine, v kremne juhe, kot popestritev gurmanskih krožnikov. 

»Mikrozelenje lahko doda sladkobo ali pikantnost hrani. Neverjetno je, da eno samo, tanko steblo naredi pravo eksplozijo okusa,« pravijo o svojem mikrozelenju v podjetju Grins. 

Komentarji (13)

Ferencass (ni preverjeno)

Jes v svojo kučo ne pistin cuckov. En čas so obiski navalili in vlačili z sebof svoje cucke. San jih postavo pred vrata in zdaj odijo na obisk brez svojih cuckov.

_______ (ni preverjeno)

Ja glij ja, de prle drzalo ka zaj nemas obiskof.

In reply to by Ferencass (ni preverjeno)

0202.. (ni preverjeno)

problem teh mini psov, ki jih je čedalje več v urbanih strnjenih naseljih in v blokovskem naselju, katerih namen je samo kot nadomestek smisla živčjenje je nenormalno veliko pasjih drekcev in smrad pasjega urina na vsakem vogalu. redki so ki pobirajo te kakce.

2252521 (ni preverjeno)

šele k sem mal pobrskal po netu, vem kaj vse delata in koliko firm imata..... to vse je bolj za ljubljančane, ki ne vejo kakšne barve je krava

Gripa (ni preverjeno)

V zadnjih letih je ful gratala neka moda imeti pse vsepovsod, v torbicah, vozickih, v narocju...to so vse vpelale neke vplivnice, ka mi sploj nej jasno na kaj one vplivajo, razen na poneumljanje mladih ki jim slepo sledijo na raznih druzb.omrezjih.In ja, potem pa kuži pridi k mamici...kaj je to? a same zase pravijo da so psice? Se nikoli mi ni prislo na usesa da bi moski klical psa pridi k atiju...

Bokibogme (ni preverjeno)

Zapis v nulo. Hahahaha

In reply to by Gripa (ni preverjeno)

_______ (ni preverjeno)

Brigaj se za sebe pa de ti bokse. Saki lahko naprave kak sce.

In reply to by Gripa (ni preverjeno)

7655...... (ni preverjeno)

V svoji hisi, ja. Na javnem mestu pa to ne velja. Kapis.

In reply to by _______ (ni preverjeno)

Gripa (ni preverjeno)

Floki pridi k mamici

In reply to by _______ (ni preverjeno)

Gripa (ni preverjeno)

Floki pridi k mamici...komentar namenjen tebi

In reply to by _______ (ni preverjeno)

Tumpek (ni preverjeno)

Zatou pa je šla zdrava pamet v rit, ka glodate samo tou zelenjavo ...

TrumpekPumpek (ni preverjeno)

Pohvalno! Vuva samo lipou dale, pa ne zmejnita se za tej fauš komantatorje ;)

Namladihsvetstoji (ni preverjeno)

Bravo Nuša in Gašper. Samo tak naprej!
Keri pa pod člankon širite negativo pa se oglasite jutri sodišču 🤭

Starejše novice