Kurilna sezona pomeni veliko finančno obremenitev, ki pa se ji težko izognemo.
Ogrevanje pomeni v vsakem gospodinjstvu velik strošek, ko napoči jesen in z njo hladnejši dnevi. Težava je tudi v gradnji oziroma toplotni izolaciji zgradb, večino najemnikov pa se pritožuje tudi nad starejšimi okni, ki povečujejo strošek ogrevanja. Veliko ljudi si zaradi tega ogreva le en prostor ali pa razmišlja o spremembi načina ogrevanja.
Povprečna slovenska hiša naj bi za ogrevanje 150 kvadratnih metrov prostorov porabila približno 2.300 litrov kurilnega olja, kar pomeni več toliko evrov letno. Ostane tudi ogrevanje z biomaso, ki je vedno bolj priljubljeno zaradi dobrih izkoristkov in obrestovane investicije, težava je le v skladiščenju.
V Mariboru traja ogrevalna sezona okoli 6 do 8 mesecev, kar pomeni, da mora biti naprava za ogrevanje v pripravljenosti od 4500 do 6000 ur. Tako letno deluje od 1500 do 200 ur, vendar pa se v primeru ogrevanja sanitarne vode porabi še dodatnih 200–300 delovnih ur.
Kakšne pa so prednosti in pomanjkljivosti različne oblike ogrevanja?
Spletni priročnik Dom je leta 2015 pripravil primerjalno tabelo, kjer so prikazali različne investicije in stroške, ki jih imamo z različnimi oblikami ogrevanja, če bi gledali zgoraj omenjeno kvadraturo.
Ogrevanje na kurilno olje je sicer enostavna uporaba in primerna za gretje vode za ogrevanje in za sanitarne vode. Težava je izredna količina CO2 in potreben prostor za kurilnico in cisterno. Je tudi en najdražjih energentov (cena se sicer konstantno spreminja), ob tem pa gre za slab ogrevalni izkoristek. Skupna investicija znaša okoli 10.000 evrov, letno pa imamo stroška za približnih 2.300 evrov.
Morda je po mariborskih blokih bolj pogosta oblika plin, kjer gre za ogrevanje s pomočjo zemeljskega plina ali pa utekočinjenega naftnega plina, pri čemur se potrebuje kondenzacijski plinski kotel. Gre za relativno stabilno ceno in čist vir energije, stranska produkta pa sta para in manjša količina CO2. Je enostavno za vzdrževanje, pa tudi izkoristek je dober. Letno tako strošek naraste med 1.500 in 2.500 evrov.
IR ogrevanje je koristno pri nizki porabi, večjemu učinku izolacije, postopni investiciji in brez izpustov CO2. Prav tako ne potrebujemo prostora za kurilnico in ga lahko ohranimo za precej časa. Pomanjkljivost je le ta, da ni ogrevane vode, zato je treba dodatno nakupiti bojler. Investicija je odvisna od nabave, giblje se okoli 10.000 evrov, na leto pa je strošek v višini 850 evrov.
Na drugi strani so tudi termo akumulacijske peči, primerne predvsem za ogrevanje sob, kadar druge izbire ni. Akumulirajo toploto in jo oddajajo še dolgo po tem, ko jih ugasnemo. Težava se pojavi pri starejših modelih, kjer je uporabljena azbestna izolacije, možnost pa je tudi, da bodo potrebne močnejše varovalke. Investicija obsega 4.000 evrov, medtem ko znaša letni strošek okoli 1.200 evrov.
Kot smo omenili, se veliko ljudi odloča za ogrevanje z biomaso. Sekanci so primerni za večje porabnike, gre pa za en najnižji strošek (500 evrov), ob tem pa je tudi možnost popolnega avtomatiziranega ogrevanja. Strošek je visok, ko gre za začetno investicijo – ta znaša okoli 16.000 evrov, ob tem pa je potrebno tudi veliko prostora za skladiščenje in obratovalne naprave.
Podobna reč je tudi s peleti, ki so narejeni iz čistega lesa, a različne kakovosti, imajo pa tudi najvišjo kurilno vrednost biomase. Investicija je nekoliko nižja, okoli 12 tisoč evrov, letni strošek pa 750 evrov, vendar pa jih moramo skladiščiti v izključno suhih prostorih.
Ljubitelji odprtega ognja (pa tudi imetniki peči za centralno kurjavo) pa se poslužujejo briketov, ki imajo v primerjavi z drvom višjo kurilno vrednost, z njimi pa je tudi manj dela in pepela. Primerni so za kamine in kmečke peči, ob tem pa je ponovno potrebno veliko suhega prostora. Investicija znaša okoli 13 tisoč evrov, vendar pa je letni strošek le 500 evrov.
Ob tem so na voljo še toplotne črpalke, kjer se za ogrevanje lahko izkoristi toplota okoliškega zraka, zemlje s stalno temperaturo ali podtalnice. Ogrevanje s toplotno črpalko zrak-voda je najceneje od toplotnih črpalk, uporablja pa se lahko tudi za ohlajanje. Težava pa je, da je slabši izkoristek pri nižjih temperaturah, takrat pa je tudi precej glasna. Pri toplotni črpalki zemlja-voda gre sicer za dober izkoristek in dolgo življenjsko dobo, vendar pa mora biti veliki prostora ob objektu, zemlja pa čimbolj vlažna. Velika toplotna moč je pri črpalki voda-voda, kjer ni izpustov CO2, vendar pa je strošek vrtine lahko izredno visok, težave lahko napočijo tudi pri dovoljenjih in analizi vode, prav tako pa je pomembna lokacija.
Koliko časa traja kurilna sezona?
Trajanje ogrevalne oziroma kurilne sezone se računsko določa na podlagi temperature zraka. Tako se z prvi dan ogrevalne sezone šteje dan po tistem, ko je v drugi polovici leta ob 21. uri tri dni zapored temperatura zraka nižja ali enaka +12 stopinjam Celzija. Kurilna sezona se zaključi tretji zaporedni dan v prvi polovici leta, ko se temperatura zraka dvigne od omenjene temperature in tri dni zapored ne pade pod to vrednostjo, pišejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Pri tem pa pomembno vlogo odigra tudi lega stanovanjske zgradbe oziroma bivalnega prostora: nadmorska višina, dnevno trajanje Sončevega sevanja (osojne, prisojne lege) in mikrolokacija zgradbe (mestno okolje ali pa kotline, mrazišča).
