Po načrtih Evropske unije naj bo do leta 2020 obnovljivi viri energije oz. zelena tehnologija zagotavljala 20 odstotkov električne energije. V Moravskih Toplicah so danes na vprašanje, kako doseči ta cilj, poskušali odgovoriti strokovnjaki s tega področja. “Gre praktično za mednarodni projekt na programu Slovenija-Avstrije, kjer je namen predvsem prenesti dobre prakse in tehnologije v nova okolja. Izbrali smo tematiko zelene tehnologije, saj so obnovljivi viri energije v Pomurju identificirani kot potencial,” je povedal direktor Pomurskega tehnološkega parka Marko Močnik.
Pravila igre, ki jih postavlja država
Med udeleženci konference so bili vlagatelji zainteresirani za gradnjo elektrarn, podjetja, kmetovalcu, zadruge, svetovalci in predstavniki pristojnih državnih ustanov. “Na današnji konferenci se želimo seznaniti s pravili igre, ki jih postavlja država z določenimi ukrepi, po drugi strani izpostaviti dobre prakse iz tujije, hkrati pa tudi domača podjetja, ki so na tem področju na visoki ravni,” pravi Močnik.
Pomurje prednjači pri izkoriščanju lesne biomase
Pomurska regija je pri uporabi zelenih tehnologij, v slovenskem povprečju, v določenem delu pa celo prednjači. “Tudi v evropskem merilu izkoriščamo nadpovrpečni delež lesne biomase. Za pridobivanje toplotne energije se izkorišča devetdeset odstotkov lesne biomase v skupni bilanci obnovljivih virov energije,” je danes povedal direktor Lokane energetske agencije za Pomurje Bojan Vogrinčič. A je težava s tem, da se za večino lesne biomase v Pomurju uporabljajo zastareli kotli, ki imajo nizek izkoristek.
Kolar: “Čudni pogledi na razvoj Pomurja in slovenskega kmetijstva”
Po Pomurju so v zadnjih letih zrasle številne bioplinarne, ki proizvajajo elektriko. “V zadnjem času se v Sloveniji postavlja dosti nepravih ovir, ki so posledice kmetijskega ministrstva, ki ima čudne poglede na razvoj Pomurja in slovenskega kmetijstva. Prašičerejske in govedorejske kmetije izginjajo, posejanih je vse manj žitaric, več kot 20 hektarjev pa je zapuščenih kmetijskih površin. Hkrati se postavlja vprašanje o smiselnosti bioplinarn, ki pa kmetijstvu lahko prinesejo dodano vrednost,” pravi lastnik več bioplinarn Marjan Kolar.
Slovenija na dobri poti, a počasnejša od najuspešnejših
Bioplinarne tako naj ne bi ogrožale klasičnega kmetijstva, kar kaže tudi primer iz avstrijskega Gussinga. Tamkajšnje območje, ki je nekajkrat manjše od Slovenije, z bioplinarnami proizvede 30 MW elektrike, Slovenija pa trenutno 11,7 MW. Tudi zaradi različnih pogledov na to tematiko, smo na poti do zastavljenih ciljev v primerjavi z najuspešnejšimi evroskimi državami počasnejši, kot se je glasil eden izmed zaključkov današnje konference. Ta naj bi po prizadevanjih organizatorjev postala tradicionalna.
