Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) nasprotujejo nastajajočemu zakonu o štipendiranju, v katerem je kar nekaj spornih postavk.
Poleg spornih postavk, ki se pojavljajo v nastajajočem zakonu, pa študentje vztrajajo tudi pri celostni ureditvi štipendiranja. Trenutno državne štipendije ureja drug zakon, in sicer zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, medtem ko preostale vrste štipendij ureja zakon o štipendiranju. Želja študentov je, da bi bile vse vrste štipendij obravnavane v enem zakonu.
Mladoletnim otroški dodatek, polnoletnim štipendija
V ŠOS-u je glavna točka nestrinjanja ukinitev državnih štipendij okrog šestnajst tisočim mladoletnim dijakom. V študenstki organizaciji zahtevajo, da dijaki, ki že prejemajo štipendije, le-te zadržijo do konca šolanja. Glede na novi zakon, naj bi bili mladoletni dijaki upravičeni le do otroškega dodatka, pravica do državne štipendije pa se jim po novem zakonu ukine. Na drugi strani bodo polnoletni dijaki upravičeni do državne štipendije, medtem ko jim bo odvzet otroški dodatek. Jabolko spora po mnenju ŠOS-a je med drugim dejstvo, da kljub temu, da so bili mladoletniki do štipendije že upravičeni, se jim ta pravica sedaj odvzame. Kot so zapisali na dnevnik.si, novi zakon predvideva več državnih štipendij, ki bodo višje, saj se bo spremenil tudi cenzus za dodelitev le-teh. Minister Svetlik ob tem obljublja, da bo do štipendij upravičenih več posameznikov iz socialno šibkejših družin.
Ukinitev štipendij za doktorski študij
Novi zakon prav tako predvideva ukinjanje državnih in Zoisovih štipendij za tretjo bolonjsko stopnjo in zaostritev vstopnih kriterijev za Zoisove štipendije. Tudi tej postavki v ŠOS-u odločno nasprotujejo, saj bi morali po njihovem mnenju kar se da hitro vzpostaviti povsem nov sistem Zoisovega štipendiranja, ki bi odpravil vse anomalije obstoječega zakona. ŠOS je namreč mnenja, da Slovenija nima primernih kriterijev za odkrivanje nadarjenosti, na katerih temelji sistem Zoisovih štipendij.
