Proizvodnja mleka v Sloveniji ima dolgo tradicijo. Težava še vedno ostaja odkupna cena mleka in zmanjševanje kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo.
Prvi junij je svetovni dan mleka, zadnji dostopni podatki kažejo, da je prebivalec Slovenije v letu 2018 povprečno porabil 43 litrov mleka, 12,6 kilograma jogurta, devet kilogramov sira in skute, 4,6 kilograma smetane in še 5,4 kilograma drugih mlečnih izdelkov.
Nezadovoljni z odkupno ceno mleka
V hlevu Smodiševih iz Kuštanovcec na Goričkem je okoli 100 glav živine, od tega jih je več kot polovica krav molznic, ki dnevno dajo čez 1000 litrov mleka.
Aleksander Smodiš pravi, da s ceno ne morejo biti nikoli zadovoljni.
»Cena bi mogla dejansko biti višja, zato, ker v trgovini je dosti dražje. Cena zadruge je zdaj nekje 33, 34 centov za litrov, če gledamo v Avstriji, so cene tam skoraj 40 centov,« razlaga Smodiš.
Trg mleka ni zaščiten
S slovenskih kmetij je bilo v letošnjem marcu odkupljenih rekordnih 52.100 ton mleka, kar je za skoraj tri odstotke več kot leto prej. A kot opažajo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota, odkupna cena še naprej ostaja težava.
»Dejansko ni sistemsko rešeno, prej, ko so bile še mlečne kvote, je odkupna cena mleka dosegala od 38 pa tam do 42 centov na kilogram mleka. Danes ni tako zaradi tega, ker so ukinili mlečne kvote in trg s prirejo mleka ni zaščiten, ampak je podvržen prostemu trgu,« pojasnjuje Janez Lebar, specialist za govedorejo in drobnico pri KGZ Murska Sobota.
V Pomurskih mlekarnah le slovensko mleko
Smodiševi mleko preko Mlekarske zadruge Ptuj mleko prodajajo Pomurskim mlekarnam, kjer pravijo, da je situacija glede samooskrbe z mlekom v Sloveniji zelo ugodna.
»V Pomurskih mlekarnah smo lani predelali 55 milijon mleka, litrov mleka izključno od slovenskih kmetij, letos pa ta odkup še povečujemo,« pravi Jure Bojnec, namestnik direktorja Pomurskih mlekarn.
Enotni, da je slovensko mleko izjemne kakovosti
Slovenske mlekarne so sicer leta 2019 v mlečne izdelke predelale okrog 360.000 ton mleka. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se je število kmetij v Sloveniji, od katerih se odkupuje mleko, od leta 2005 pa do 2019 zmanjšalo skoraj za polovico. Ta trend je opazen tudi v Prekmurju.
Če kmetje in mlekarne ne najdejo skupnega jezika pri odkupni ceni mleka, pa so si enotni, da je slovensko mleko izjemne kakovosti.
Kot zanimivost dodajmo, da je bilo leta 2019 v Sloveniji 145 ljudi s priimkom Skutnik, 60 se jih piše Maslo, 57 imamo Mlečnikov, 52 jih ima priimek Masle, 30 ljudi pa Sirar. Poleg tega imamo v Sloveniji tudi dve ulici, povezani z mlekom, Mlekarniško ulico v Mariboru in Mlekarsko v Kranju.
