Tomo Križnar se je pred časom vrnil iz Nubskih gora, a ne počiva. Včeraj smo ga lahko videli na okrogli mizi v MiKKu, kjer je premierno predstavil tudi nekaj utrinkov iz filma, ki ga z ekipo pripravlja.
Pol leta je preživel v Nubskih gorah. V tem času so ga kar trikrat zaprli in dvakrat izgnali, z obtožbo, da je vohun. A Tomo Križnar ne odstopa. Še naprej se trudi pomagati nemočnim afričanom, ki so v očeh Omar- al Bashire insekti, v očeh človeštva pozabljeni. A so le ljudje s pravicami do življenja. »Stanje v Nubiji je obupno, huje še ni bilo, saj so se vse svetovne sile zarotile, da tem staroselcem v Nubskih gorah vzamejo zemljo.«
Zakaj si svetovne multinacionalke želijo te zemlje?
»Ker je danes podganja dirka za naravnimi viri in se po celem svetu poskuša tistim, ki se ne morejo braniti, ki so preveč staroselski, da bi se lahko odzivali na agresivnost civiliziranega sveta jemlje zemljo. Podobno kot so nekoč Indijancem in Aburidžinom se zdaj Afričanom v Sudanu pobira tisto od česar so lahko prej tradicionalno preživeli.« Nafta in voda sta le eden od dragocenih virov, ki privabljata ne le Ameriko, v vedno večji meri tudi Kitajsko, še doda Križnar.
Nafta, voda in zemlja
Marsikdo se vpraša, kaj privabi multinacionalke, tako Američane kot Kitajce, v deželo kot je Nubsko gorovje. »Multinacionalke privlači poleg nafte in vode tudi zemlja, saj je tam dobra zemlja, zemlja v Nubskih gorah in Modrem nilu ni umazana, ni zastrupljena zato se vrši takšen pritisk agrobiznisa na njo. Ob tem najbolj trpijo staroselci. Nihče jim ne pomaga. Zato se trudimo vzpostaviti nadzor z letečimi kamerami, t.i. droni. S tem bi javnosti pokazali kaj se dogaja. Ne le fotografije zoglenelih trupel, potrebo je posneti tiste, ki to počnejo, ki nesmiselno ubijajo. Njihove obraze. Moramo ustaviti to morijo.«
Kako belca sprejmejo staroselci
»Tam smo že od 70. let naprej. Bili smo v prvi vojni in zadnji. Poznajo nas, vedo da razdelujemo videokamere, satelitske modeme in računalnike, zato sem vesel da nam zaupajo, saj podatki iz vojne cone dejansko kličejo na pomoč humanitarne organizacije in konec koncev svetovno politiko.« Kot nam je na okrogli mizi razložil Križnar, je območje, kjer prihaja do grozot pozabljeno. Dodaja še, da so na kriznem območju prisotne tri humanitarne organizacije, a se boji, da jim je v ospredju samo dobiček.
Kako se svet odziva na Sudan?
»Jaz se odzivam. Celo filmska zvezda George Clooney je lani februarja zaradi naših posnetkov, naših kamermanov, naših prostovoljcev, zahteval v v Ameriki isto kot mi, da naj Združene države Amerike in Kitajska uredita odnose, kako si bodo razdelili Afriko. A kot vemo je Obama kmalu pritisnil tudi nanj, tako da se od takrat ne odziva več na naše klice.«
Snemanje novega dokumentarnega filma
V Mursko Soboto je ekipo Toma Križnara povabil eden od podpornikov, Milan Rus. Tako smo lahko premierno videli tri kratke filmčke, ki prikazujejo dan v nubski šoli, življenje dekleta Korine ter film o dronih, letečih kamerah. Vpeti bodo v enourni dokumentarni film, takoj ko ekipa zbere dovolj prispevkov in gradiva, da ga dokonča. »To kar sem danes prinesel s sabo, morate enostavno videti, da bi razumeli. Ravno zato to delamo. Snemanje v Afriki ni plačano, to pa ne zanima nobenega novinarja, zato od tam vsakodnevno ne poročajo. Mi se trudimo, da bi ljudje videli, kaj se dogaja tam. Naš cilj je vrniti se nazaj v Nubijo, urediti še več letečih kamer, dronov, s katerimi bomo klicali na pomoč vse človeštvo, vse ki so še občutljivi, vse vas ki še niste roboti.«
