Škofje spodbujajo k razmisleku o dolgoročnih posledicah uzakonjenja pomoči pri končanju življenja.
Slovenski škofje državljanke in državljane spodbujajo, da razmislijo o dolgoročnih posledicah za družbo v primeru uzakonjenja pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Menijo, da gre za poskus uvedbe nove družbene ureditve, v kateri bodo vedno bolj cenjeni zdravje, mladost in produktivnost. Katoličani bodo zato glasovali proti, so zapisali.
V izjavi, pod katero so podpisani vsi člani Slovenske škofovske konference, na današnji novinarski konferenci pa jo je prebral tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Gabriel Kavčič, so navedli, da bo glas proti resnični glas sočutja in glas proti uveljavljanju krivične zakonodaje, ki bi ogrozila dostojanstvo najranljivejših v naši družbi.
Menijo namreč, da bi nova ureditev na stran postavila ranljive in bolne.
Dodali so, da je po krščanskem razumevanju jemanje človeškega življenja vedno posebej težak, smrtni greh. »Vsakega človeka spremlja strah pred trpljenjem, posebej ob koncu življenja.
Vendar odgovor na ta strah, ali na trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč krščansko razumevanje, da je človeško življenje nedotakljiv Božji dar, pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine,« so prepričani škofje.
Poudarjajo, da tudi ustava prepoznava, da je človekovo življenje nedotakljivo.
Spomnili so še, da so v izjavi z drugimi verskimi skupnostmi že pojasnili, da je vsako dejanje, s katerim namerno končamo svoje življenje ali življenje drugega, tako z etičnega kot verskega vidika nedopustno, uvajanje možnosti prostovoljnega končanja življenja s pomočjo pa pomeni družbeno odpoved skrbi za najbolj ranljive.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik pa meni, da je pomembno, da najprej naredimo vse, kar je mogoče, da smo tistim, ki se poslavljajo od življenja, blizu in da ohranjamo njihovo dostojanstvo, je povedal na novinarski konferenci.
Kavčič pa je na vprašanja javnosti, zakaj in s kakšno pravico se Cerkev oglaša na to temo, odgovoril, da ima vsak človek, organizacija in tudi verska skupnost pravico do svobode govore in svobodnega izražanja svojega mnenja.
Pod izjavo je sicer podpisan tudi Soboški škof Peter Štumpf, ki se je na referendum pred dnevi še ostreje odzval v lastnem pismu. Kavčič je danes dejal, da se izjavi ne izključujeta. »Kar je škof Štumpf zapisal, torej da gre za boj med življenjem in smrtjo, je dejstvo, mislim, da se vsak škof s tem strinja,« je povedal Kavčič in dodal, da pa je Štumpf »uporabil zelo izrazito besedišče, česar morda od škofov v preteklosti nismo bili navajeni, kar pa kaže na pomembnost teme«.
Volivci bodo 9. junija na posvetovalnih referendumih odločali tudi o tem, ali naj se v zakonodaji uredi pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.