Martina Štampar, toksikologinja in Monika Sobočan, ki raziskuje na področju ginekološke onkologije, sta Pomurki, ki sta nagrajenki jubilejnega, 15. programa L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«.
Program L'Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti« podpira mlade raziskovalke na njihovi znanstveni poti ter jim pomaga pri pridobivanju priznanja za svoje delo znotraj znanstvene skupnosti in v širši javnosti.
Štipendijo v višini 5.000 evrov za odličnost znanstvenega raziskovanja, ki jo razpisujeta partnerja programa L'Oréal Adria in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, tako letos prejmeta kar dve Pomurki, in sicer Monika Sobočan iz Turnišča, ki raziskuje na področju ginekološke onkologije, in Martina Štampar, toksikologinja iz Ljutomera. Tretja prejemnica pa je Tanja Šumrada, raziskovalka s področja ekonomike naravnih virov.
Monika raziskuje biooznačevalce za prepoznavanje raka jajčnikov
29-letna Monika Sobočan, v okviru doktorske disertacije na Medicinski univerzi Univerze v Mariboru in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor raziskuje biooznačevalce, s katerimi bi lahko prepoznali agresivnost raka jajčnikov in njegovo odzivnost na sistemsko terapijo. S tem pa bi bolje individualizirali in tarčno usmerili zdravljenje tega rakavega obolenja pri posamezni bolnici.
Kot prednost kariere znanstvenice izpostavlja, da lahko raziskuješ odgovore na svoja vprašanja, hkrati pa je delo raznoliko. Svoje znanje je tekom študija večkrat izpopolnjevala v tujini, trenutno opravlja usposabljanje v Royal London Hospital in na Univerzi Queen Mary London v Veliki Britaniji. Tam se ukvarja s preventivo rakavih obolenj in preventivnimi kirurškimi posegi pri ženskah z genetsko obremenitvijo za ginekološke rake.
»Gostovanja in povezovanja s tujino ter drugačni načini razmišljanja so nujni za dvig kakovosti lastnega dela in tudi za vnos novih pristopov v delo v Sloveniji,« izpostavlja Monika.
Martina poudarja pomanjkanje sredstav za mlade raziskovalce
Iz Ljutomera pa prihaja 30-letna Martina Štampar. Do poklica raziskovalke jo je pripeljala želja po novih odkritjih.
»Največja prednost znanstvenega dela je, da lahko raziskujem stvari, ki me zanimajo, in da pri tem raziskovanju načeloma ni omejitev. Ukvarjaš se z najnovejšimi dognanji, delo nikakor ni monotono, udeležuješ se zanimivih konferenc v tujini. So pa tudi slabosti, ki so povezane z zaposlitvenimi zmožnostmi in pomanjkanjem finančnih sredstev za mlade raziskovalce, zaradi česar se mladi težko osamosvojijo,« poudarja Martina.
Januarja letos je Martina uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo, v okviru katerega je raziskovala in razvijala novi jetrni in vitro 3D celični model za namen testiranja genotoksične aktivnosti ksenobiotičnih snovi. Razviti modeli lahko znatno prispevajo k razvoju ustreznih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje vpliva genotoksičnih onesnaževal na zdravje ljudi in druge organizme v okolju.
Danes je Martina mlada raziskovalka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
