Močna neurja s točo in vetrom so povzročila obsežno škodo na kmetijskih površinah, kar je povzročilo skrb in izgubo pridelka za kmete. Uničenih je 250 hektarjev koruze, 70 hektarjev vinogradov, prav toliko tudi nepokošenih ali nespravljenih žit.
Prejšnji teden je neurje z močno točo in vetrom poškodovalo tudi ogromno kmetijskih površin. V skrbeh so predvsem kmetje, ki so na nekaterih njivah ostali povsem brez pridelka.
Uničenih je več sto hektarjev. Kmetovalcem pa ne bo dovolj niti tisto malega pridelka, kar ga je ostalo.
Ob skorajda že vsakodnevnih neurjih, ki se pojavljajo po Sloveniji, se kmetje bojijo, da bo škoda še naraščala. Polja, polna koruze, ki bi bila počasi primerna za metličenje, so od prejšnjega tedna prazna.
Anton Perko, kmetovalec, nam je pokazal eno od svojih polj koruze, ki je popolnoma opustošeno.
»Ta koruza je bila že normalne velikosti tik pred metličenjem, pred cvetenjem in že po debelini stebel se vidi, da to ni bil samo orkanski veter in neurje, ampak je klestila toča, drugače bi bilo samo polomljeno,« je razložil Perko.
Kmetom ne preostane drugega, kot da polja preorjejo
Podobnim prizorom je priča tudi prenekateri vinogradnik. Boštjan Bračko nam je pokazal uničene liste in posušene grozdne jagode.
»Tukaj, ko pa je par jagod ostalo na grozdu, je pecljevina grozda močno poškodovana, tako, da tudi iz teh jagod, ki so ostale, verjetno ne bo nič,« pravi Bračko.
Na območju, ki ga pokriva Mariborski kmetijski zavod, je bilo uničenih 250 hektarjev koruze, 70 hektarjev vinogradov, prav toliko tudi ne pokošenih ali nespravljenih žit. Veliko pridelka je popolnoma uničenega.
Irena Leonida Kropf, direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je dejala, da je popolnoma, torej 100-odstotno uničenih tri in pol hektarjev koruze, zaradi česar kmetom ne preostane drugega, kot da polja preorjejo. Popolnoma je uničenih tudi nekaj hektarjev vinogradov.
Veliko škode tudi na oljnih bučah
Škoda pa ni vidna samo na poljih koruze in v vinogradih. V Pomurju je neurje prevrnilo tudi enega od največjih namakalnih sistemov, predvsem pa veliko škode pustilo na oljnih bučah, s katerimi so imeli kmetje težave že spomladi.
Sandi Plohl, specialist za poljedelstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, je dejal, da so z bučami imeli težave že spomladi. Kolikšna bo skupna škoda, je v tem trenutku težko povedati, je pa ta ponekod tudi do 90-odstotna.
Izguba pridelka kmetovalcem prinaša dodatne stroške, ob tem pa tudi skrb, da zaradi količine uničenih kmetijskih površin, pridelkov niti ne bo mogoče dokupiti.
»V tem trenutku aktivno iščemo nadomestilo za ta izpad pridelka, ampak v tej regiji bo zelo težko dokupiti neko grozdje, ker je večina regije že utrpela škode po toči,« je povedal Bračko.
Poziv kmetov naj čim prej oskrbijo prizadet pridelek
Kmetovalec Anton Perko je do tega trenutka že preoral tri in pol hektarje koruze, to je posejal na novo, zdaj pa po njegovih besedah lahko samo upa na lepo jesen.
Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor vse kmetovalce, ki jih je toča prizadela, pozivajo, naj čim prej oskrbijo prizadet pridelek.
Direktorica Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa je še dodala: »Pokličite javno službo kmetijskega svetovanja za nasvete, kako ohraniti vsaj del pridelka.«
Kmetom bo težko, saj ne vedo, kaj jih letošnje poletje še čaka. Želeli bi si več letal za obrambno proti toči, kot v Avstriji. Za zdaj iz mariborskega letalskega centra ob neurjih vzleta le eno protitočno letalo.
