Po odhodu Müllerja iz središča Murske Sobote samevajo poslovni prostori. Kako in s katerimi dejavnostmi bi jih zapolnili, smo povprašali direktorico Mikka Matejo Šavel Kos, direktorico ZKTŠ Brigito Perhavec in arhitekta Andreja Kalamarja.
Prostori stavbe na križišču Slovenske ulice po slabem desetjetju samevajo, saj je poslovalnica Müller zaprla svoja vrata. Kot so povedali v vodstvu maloprodajne mreže, je bil vzrok za zaprtje poslovalnice počasno izumiranje središča mesta, kar je negativno vplivalo na poslovanje družbe. "V tujini v večjih mestih je v takih primerih lastnik spodbujan dati nepremičnino v začasno uporabo za kulturno umetniške in podjetniške namene - razstavni prostori, inkubatorji idej, turistična ponudba. Skratka, to bi lahko začasno postal prostor, kjer ljudje stopijo skupaj in kaj zastavijo na novo", je povedal arhitekt Andrej Kalamar. Kakšna dejavnost bo prostorom starega Müllerja namenjena, ne vemo, saj podjetje Müller teh informacij trenutno ne deli z javnostjo.
Lokalni izdelki na enem mestu
Ker so prostori bivšega Müllerja na voljo, smo o tem, katera dejavnost bi lahko zapolnila prazne prostore bivše poslovalnice, za mnenje povprašali Brigito Perhavec, direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, arhitekta Andreja Kalamarja in direktorico Mikka, Matejo Šavel-Kos. Kot je navedla Perhavčeva, se je porodilo mnogo idej o izkoristku prostorov v "Šopingu" (nekdanji trgovski center), med katerimi je bila tudi ideja o promociji zdrave hrane, kjer bi na voljo bili domači ekološki pridelki in izdelki lokalnih pridelovalcev (siri, med, olja, ...). Idejo v tej smeri sta izrazila tudi Šavel-Kosova in Kalamar, ki idejo razloži kot "Prekmurje zelenjavni vrt Slovenije".
Multikulturni center, hostel in center za mlade
Integracija Prekmurja med štirimi ekonomskimi in kulturnimi prostori (Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška), je ideja Kalamarja, kjer bi se na eni lokaciji lahko kupilo ali izvedelo vse, kar najboljšega nudi naša pokrajina, saj po njegovem mnenju iz ponujenega naredimo premalo in dodal, da je v prekmurskem prostoru kar nekaj akterjev, ki so že uspešni (Panvita, Kodila, Diši po Prekmurju, Lušt…) in če bi posamezne zgodbe lahko sestavili v širšo zgodbo, bi bila ta zgodba zagotovo vredna prostora v "Šopingu". Ideja o multikulturnem centru se je razvila že pred dvema letoma, vendar takrat objekt ni bil naprodaj, poleg omenjenih dejavnosti pa je Perhavčeva navedla še center za mlade z mladinskim hotelom in izrazila potrebo po centru za društva.
Kot je povedal Kalamar, bi morali prostori v "Šopingu" predstavljati najboljšo trgovsko površino v mestu. Glede na to, da trgovski program široke potrošnje na teh površinah očitno ni mogel preživeti, je po njegovem mnenju to pokazatelj slabe konkurenčnosti centra mesta proti trgovskim površinam v perifernih centrih. Kot še doda priznani pomurski arhitekt, bi se moralo živahno dogajanje ob Kocljevi ulici in okoli tržnice razširiti tudi na Slovensko cesto, ki jo je splet okoliščin, kot sam pravi, spravil na kolena. Kalamar poudarja, da v "Šopingu" v običajnih poslovnih okvirih brez dobre mere inovativnosti ne bo preživela nobena tržna dejavnost.
