Kmetijski inšpektorat: »Žal kazni niso dovolj visoke, da bi kršitelje odvrnili od kršitve.«
V zadnjih letih se po Sloveniji pojavlja vedno več oglasnih panojev, ki jih oglaševalci postavljajo na različne površine, vključno s kmetijskimi zemljišči.
Ta praksa sproža številna vprašanja, povezana z zakonodajo, nadzorom in vplivom na kmetijsko dejavnost.
Konkretno se je nedavno odprla razprava o dveh oglasnih panojih, na zemljišču pred Paviljonom Expano v Murski Soboti.
Zadevo smo podrobneje preučili s pomočjo odgovorov Mestne občine Murska Sobota, Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in prehrano ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Ali sta panoja pred Expanom postavljena zakonito?
Mestna občina Murska Sobota pojasnjuje, da so panoji na fotografiji na stavbnem zemljišču, kjer so po veljavnih prostorskih aktih tovrstni objekti dovoljeni.
Hkrati poudarjajo, da postavitev oglasnih panojev ne sme posegati v varovalne pasove občinskih cest in ovirati preglednosti.
V takšnih primerih je treba pridobiti soglasje občine. Podobno ugotavlja tudi kmetijski inšpektorat, ki je na tem območju opravil nadzor.
Inšpektorat nima pristojnosti za ukrepanje
»Po občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota je parcela po namenski rabi opredeljena kot površine za turizem in ne kot kmetijsko zemljišče,« so za Sobotainfo pojasnili na inšpektoratu.
Ker zakon prepoveduje postavitev oglasnih panojev zgolj na kmetijskih zemljiščih, inšpektorat v tem primeru nima pristojnosti za ukrepanje.
»Pristojnost nadzora glede skladnosti takšnega objekta z občinskim prostorskim aktom ima občinska inšpekcija oziroma v tem primeru Mestni inšpektorat, Mestne občine Murska Sobota.«
Koliko oglasnih panojev je na zasebnih kmetijskih zemljiščih v občini?
Mestna občina Murska Sobota ne razpolaga s podatki o številu oglasnih panojev na zasebnih kmetijskih zemljiščih, vendar zagotavlja, da na občinskih kmetijskih zemljiščih takšni objekti niso postavljeni.
Če bi panoji stali na kmetijskih površinah v nasprotju z zakonodajo, bi bil za ukrepanje pristojen državni inšpektorat.
Kmetijski inšpektorat pa je v letu 2024 na območju Pomurja opravil 11 inšpekcijskih pregledov oglasnih panojev, pri čemer je ugotovil šest kršitev.
Kljub temu opozarjajo, da v primerih, ko zemljišča po občinskih prostorskih načrtih niso opredeljena kot kmetijska, nimajo pristojnosti za ukrepanje.
Nadzor nad postavitvijo oglasnih panojev
Po pojasnilih murskosoboške občine se postavitev oglasnih panojev izvaja na podlagi soglasja pristojnih organov.
Nadzor nad njihovo postavitvijo izvajajo različni inšpektorati: kmetijski inšpektorat, inšpektorat za ceste ter občinski inšpektorat.
Vsak izmed njih preverja skladnost z zakonodajo na svojem področju.
Če določen inšpektorat ni pristojen za ukrepanje, zadevo odstopi drugemu organu.
Kmetijski inšpektorat v primerih kršitev izda inšpekcijsko odločbo, s katero zavezancu naloži odstranitev panoja skupaj s spremljajočo konstrukcijo.
Poleg tega lahko uvede prekrškovni postopek, v katerem izreče kazni zaradi nenamenske rabe kmetijskih zemljišč.
Globe so različno visoke in segajo od 500 do 200.000 evrov, odvisno od tega, ali gre za fizično osebo, samostojnega podjetnika ali veliko gospodarsko družbo.
Težava pa nastane pri izterjavi glob.
Inšpektorat ugotavlja, da kršitelji pogosto ne plačajo kazni, saj so mnogi izmed njih slamnata podjetja ali pa prihajajo iz tujine, kar otežuje izterjavo.
Poleg tega celoten postopek, od inšpekcijskega nadzora do končne izvršbe, pogosto traja več let.
Višina globe
Na inšpektoratu pojasnjujejo, da inšpektorat v svojih postopkih izda inšpekcijsko odločbo, s katero zavezancu naloži, da odstrani oglasni pano s celotno spremljajočo konstrukcijo iz zemljišča, hkrati pa lahko uvede tudi prekrškovni postopek, s katerim izreče kazen zaradi nenamenske rabe kmetijskega zemljišča na podlagi zakon o kmetijskih zemljiščih.
Predvidene globe so za:
- pravno osebo od 5000 do 100.000 evrov,
- pravno osebo, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo od 10.000 do 200.000 evrov,
- samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost od 2000 do 50.000 evrov,
- odgovorno osebo pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika od globo od 500 do 5000 evrov,
- posameznika od 500 do 5000 evrov.
Stališče Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poudarja pomen ohranjanja kmetijskih zemljišč.
Prakso postavljanja oglasnih panojev na kmetijska zemljišča odločno zavračajo, saj menijo, da s tem prihaja do nepotrebnega poseganja v obdelovalne površine.
Čeprav se panoji postavljajo s soglasjem lastnikov, zbornica opozarja, da ekonomski interesi pogosto prevladajo nad interesi kmetijstva.
V skladu z nedavno noveliranim zakonom o urejanju prostora (35. člen) je postavljanje reklamnih panojev na kmetijskih zemljiščih prepovedano.
Kljub temu se praksa v določenih primerih nadaljuje, predvsem zaradi neustreznega nadzora in dolgotrajnih postopkov odstranjevanja nezakonito postavljenih panojev.
Na vprašanje, koliko zemljišč je že spremenilo namembnost za oglaševanje, zbornica nima podatkov.
Opozarjajo pa, da se kmetijska zemljišča pogosto izgubljajo zaradi pozidave, kar resno ogroža obseg pridelave hrane v Sloveniji.
Problematična je predvsem prekomerna urbanizacija in širitev industrijskih con, nakupovalnih središč in infrastrukture na račun kmetijskih površin.
Razprava o postavljanju oglasnih panojev na kmetijskih zemljiščih odpira širše vprašanje spoštovanja prostorske zakonodaje in varovanja kmetijskih površin.
Medtem ko so panoji pred Expanom postavljeni na stavbnem zemljišču in tako ne spadajo pod pristojnost kmetijskega inšpektorata, ostaja vprašanje, koliko nezakonito postavljenih panojev je še vedno na kmetijskih zemljiščih po Sloveniji.
Mestne občine in inšpekcijske službe se pri nadzoru soočajo z omejitvami in dolgotrajnimi upravnimi postopki. Kazni niso dovolj odvračilne, postavljavci panojev pa pogosto izkoriščajo pravne luknje in birokratsko neučinkovitost.
Kmetijsko gozdarska zbornica zato poziva k večjemu spoštovanju zakonodaje in zaščiti kmetijskih zemljišč pred nepotrebnim poseganjem.
Čeprav zakonodaja določa jasna pravila glede oglaševanja na kmetijskih zemljiščih, ostaja vprašanje, kako zagotoviti njeno dejansko spoštovanje.
