Mario Belovič. Zgodovinar. Novinar. Sindikalist.
Novopečeni predsednik Sindikata novinarjev Slovenije je po izobrazbi zgodovinar, ne novinar, a prav to ga je vodilo v novinarsko profesijo. »Zanimali so me družbeni procesi, to pa je najboljši poklic, da jih človek pobližje spozna,« nam enega izmed motivov zaupa Mario Belovič. Prleka, ki že dobro desetletje soustvarja največji slovenski časnik Delo, pa je v novinarstvo potegnila tudi dinamika dela.
Privlačijo ga razmerja med interesnimi skupinami, sindikati, delodajalci, vlado, pa tudi med političnimi skupinami. Gonila družbenih procesov so mu blizu in zato ni nenavadno, da mu je skupščina SNS zaupala vodenje sindikata v prihodnjih štirih letih.
Ob izvolitvi je dolgoletni novinar med drugim ocenil, da so razmere v večini medijskih hiš vse prej kot ugodne. »Stanje je daleč od tega, da bi bilo optimalno, s tem da so res občutne razlike med mediji. A načeloma lahko rečemo, da se vsi po vrsti soočajo z istimi strukturnimi težavami,« začne pojasnjevati Belovič in v isti sapi pristavi: »Glavna težava so po mojem nerazčiščena lastništva v delu medijev. To so predvsem različni časopisi, ki so bili podvrženi tajkunizaciji, k temu pa bi dodal še splošno prakso poslovnega modela, ki je več ali manj zgrajen na nižanju stroškov.«
S tem pa je tesno povezano tudi nižanje standardov v novinarstvu. Po mnenju prvega sindikalista novinarjev je vzrok za to tudi kratkovidna politika medijskih lastnikov: »Da lahko z manj denarja, torej brez investicij v kadre, ustvarjaš enako dober program, to je norost. Vsak, ki se gre neke posle, ve, da se mora za posel tudi nekaj vložiti, če hoče imeti neke zadovoljive rezultate.« Nenehna spirala krčenja obsega poslovanja in posledično kvalitete, pa se kaže tudi v tem, da je vse več izobraženih novinarjev na cesti, brez dela.
Belovič se zaveda, da je to problematiko treba nasloviti: »Treba je sprožiti nacionalno akcijo, da se začne prekariat odpravljati v vseh medijskih hišah, da se zadeva zameji in da to ne postaja glavna oblika dela v medijih.« Kot pravi, pa bo nujno pritisniti tudi na državo in vlado, da se medijski trg bolje regulira.
Novinar Dela pa priznava, da je težava tudi v solidarnosti med novinarji. »To velja na sploh za vse poklice, ampak v profesiji, ki je tako zelo individualizirana, kot je novinarska, pa je to še bolj pereč problem, kar je tudi povezano s samo naravo dela in s profilom ljudi, ki delajo v tej profesiji,« je oster Belovič, ob tem pa dodaja, da obstajajo tudi socialni razlogi: »Tisti, ki dobro zaslužijo, ne čutijo nobene potrebe, da bi bili solidarni s kolegi, tisti, ki pa to solidarnost rabijo, niso v nobeni poziciji, ker so izključeni iz vseh teh procesov.«
Belovič kot novinar socialne partnerje pogosto poziva k dialogu in kot pravi, je tudi na tem področju ogromno potenciala za izboljšanje.