Preverite, kateri pomurski domovi za starejše uporabljajo uradno priznane sisteme za spremljanje kakovosti nege in oskrbe.
Že pred meseci je med Slovenci bilo občutiti močno zaskrbljenost za varnost in korektno obravnavo stanovalcev v domovih za starejše. Za buren odziv javnosti je poskrbelo predvsem nenadno izginotje 80-letne Rozalije Pongrac iz Doma starejših Rakičan in tragično odkritje njenega trupla v reki Ledavi mesec dni pozneje.
Gibanja ne omejujejo
Kako pravzaprav zagotavljajo varnost svojih stanovalcev, smo pred časom preverili v nekaj pomurskih domovih za starejše.
Kot se je izkazalo, osnove za izvajanje temeljitejšega nadzora niti ni. Pri domovih za starejše gre namreč za zavode odprtega tipa, ki starejšim nudijo zgolj nastanitev, oskrbo in zdravstveno nego.
Gibanja jim torej ne morejo omejevati, saj prostori starostnikom služijo zgolj kot nadomestilo njihovega doma.
Brez pregleda nad razmerami
Opirajoč se na pisanje neodvisnega medija Pod črto pa smo nekaj mesecev pozneje vendarle zaskrbljeno ugotavljali, da v Sloveniji pravzaprav niti nimamo pravega vpogleda v kakovost nege in oskrbe v domovih za starejše.
Država namreč potrebnih podatkov sploh ne zbira, tistih, ki jih beležijo v samih domovih, pa zaradi nezdružljivih sistemov ni moč poenotiti.
Svojce tako razumljivo skrbi obravnava starostnikov, še posebej glede na to, da zaposleni v ustanovah že lep čas opozarjajo na preobremenjenost in nizke kadrovske normative.
V spremljanje in izboljšave kakovosti polovica javnih domov
Pri omenjenem mediju so se letos vnovič lotili problematike in tokrat preverili, koliko slovenskih domov za starejše sploh uporablja uradno priznane sisteme upravljanja kakovosti.
Na poizvedovanja se je odzvalo 83 domov za starejše od skupno 94 in kot se je izkazalo, je komercialne sisteme vodenja kakovosti do leta 2017 samoiniciativno vpeljalo dvaintrideset domov za starejše; ob 27 javnih domovih za starejše le pet zasebnih domov s koncesijo.
Za to možnost se je torej doslej odločilo več kot polovica javnih domov za starejše in le 15 odstotkov koncesionarjev. Po pisanju medija je sicer še osem koncesionarjev in osem javnih domov trenutno v postopku uvajanja sistema upravljanja kakovosti.
Medtem ko ti sicer ne merijo konkretnih kazalnikov zdravstvene nege, kot so denimo število padcev, bolnišničnih okužb ali razjed, pa naj bi vseeno prispevali k izboljšanju dela in komunikacije ter razvoju procesov.
Najbolj razširjen sistem upravljanja kakovosti pri nas je E-qalin, ki se nanaša na razvijanje procesov in struktur. Nekoliko manj domov se odloča za sistem upravljanja kakovosti ISO 9001, ki je sicer namenjen več vrstam organizacij, ne zgolj domovom za starejše, se pa prav tako osredotoča na nenehno izboljševanje notranjih procesov delovanja.
Na spodnjem zemljevidu si oglejte, kateri domovi za starejše na območju Pomurja že uporabljajo katerega od omenjenih sistemov upravljanja kakovosti:
- Zelena barva označuje domove, ki uporabljajo sistem upravljanja kakovosti E-qalin ali ISO 9001.
- Rdeča barva označuje domove, ki sistema upravljanja kakovosti ne uporabljajo, ga šele uvajajo, ga ne nameravajo uvesti oziroma uporabljajo (nepreverjeni) notranji sistem upravljanja kakovosti.
- Črna barva označuje neodzivne domove za starejše, ki niso posredovali podatkov.
Se splača ali ne?
Ob odsotnosti predpisanega enotnega sistema se domovi pravzaprav sami odločajo, ali bodo vlagali v spremljanje in izboljšave kakovosti ali ne, ker pa to predstava finančni in časovni strošek, pa se za to pri nas odločajo redkeje – marsikje raje posodobijo opremo. A spremembe so morda na vidiku.
Na direktoratu za socialne zadeve vsekakor zagotavljajo, da je zamisel o uvedbi enotnih sistemov spremljanja kakovosti že zelo zrela in naj bi zdaj bila pred realizacijo. Poenotenja s sistemom, ki bi meril specifične kazalnike, si želijo tudi na ministrstvu za delo, zato so v tej smeri začeli pogovore z ministrstvom za zdravje. Vendar pa jasnejši časovni okvir vpeljave zaenkrat žal še ni bil podan.
