Medijske zgodbe, ki pod vprašaj postavljajo varnost ali korektno obravnavo stanovalcev v domovih za starejše, vedno naletijo na buren odziv javnosti. Razumljivo, saj gre ob otrocih za eno najranljivejših skupin v naši družbi.
Tudi Pomurci pri tem nismo izjema – spomnimo le na razprave, ki jih je pri nas sprožilo nenadno izginotje 80-letne Rozalije Pongrac in tragično odkritje njenega trupla v reki Ledavi približno mesec dni pozneje.
Toda koliko pravzaprav sploh vemo o razmerah v naših domovih za starejše?
-
Kronika | 27 komentarjevV pižami in z lutko v roki odšla neznano kam, iščejo jo s helikopterjem
-
Kronika | 28 komentarjevNa truplu niso odkrili znakov nasilne smrti
-
Kronika | 22 komentarjev
Mrtva ženska, najdena v Ledavi, je pogrešana Rozalija Pongrac
Brez pravega vpogleda
Zaposleni v ustanovah, namenjenih starostnikom, že lep čas opozarjajo na preobremenitve in nizke kadrovske normative. Svojce tako razumljivo skrbi, kolikšne pozornosti in kakšnega odnosa so deležni starostniki.
Skrb je še toliko večja, če upoštevamo dejstvo, da se nad razmerami niti ne vrši noben konkreten nadzor.
Pravega pregleda nad dejanskim stanjem kakovosti nege v naših domovih za starejše namreč po besedah Jake Bizjaka, generalnega sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ta trenutek nima nihče.
Kako zagotoviti kakovost, če te sistematično ne spremljamo?
V prizadevanju za sistem, ki bi nudil dober pregled nad kakovostjo nege in oskrbe, se je zato slovenskih domov za starejše zdaj lotili neodvisni medij Pod črto.
S pomočjo merljivih podatkov so skušali odkriti, kje v Sloveniji je delo s starejšimi nekorektno, pri tem pa so se osredotočili tako na zdravstvene kot na manj otipljive socialne kazalnike.
Žal so pri tem ugotovili, da država potrebnih podatkov sploh ne zbira, tiste, ki so jih posredovali v samih domovih, pa je bilo nemogoče poenotiti, saj se ustanove poslužujejo več različnih, nezdružljivih sistemov beleženja.
V domovih za starejše se po pisanju medija potrebe po enotni strategiji in metodologiji sicer vse bolj zavedajo, vendar pa se bodo sami težko poenotili, država pa na tem področju, kot kaže, ostaja neodzivna.
V spodnji tabeli si vendarle lahko ogledate podatke iz območja Pomurja – predvsem o številu padcev na pokretnega stanovalca, odstotku nepokretnih stanovalcev, ki so v domu dobili preležanino, odstotku stanovalcev z bolnišnično okužbo ter stopnji zadovoljstva v domovih za starejše leta 2015 oziroma 2016.
(S puščicama se pomikate med posameznimi ustanovami v regiji.)
Neizogibni padci
Rezultati so pokazali, da v večini domov za starejše po Sloveniji prav vsak pokretni stanovalec pade oziroma zdrsne vsaj enkrat na leto.
Pri določeni starosti se je, kot kaže, padcem preprosto nemogoče izogniti.
Razjede zaradi pritiska medtem povečini nastajajo pri okoli desetini praviloma nepokretnih stanovalcev.
Morda nekoliko preseneča tudi podatek, da so stanovalci v splošnem kar zadovoljni s storitvami, ki so jih deležni.
Vse le ni v številkah
Vsekakor pa, kot opozarjajo pri mediju podcrto.si, na podlagi predstavljenih podatkov še ne gre takoj sklepati o kvaliteti dela v posameznem domu za starejše.
Večje število zabeleženih padcev lahko na primer priča preprosto le o tem, da v dotičnem domu deluje boljši sistem prepoznavanja padcev oziroma da so drugod pri tem manj učinkoviti.
Prav tako pa ob pregovorni skromnosti starejših generacij njihovega zadovoljstva ne gre brezpogojno enačiti s kvaliteto dela ustanove.
